Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 101-4318/2008, stran 13569 DATUM OBJAVE: 24.10.2008
VELJAVNOST: od 8.11.2008 do 11.5.2018 / UPORABA: od 8.11.2008 do 11.5.2018
RS 101-4318/2008
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 12.5.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 16.2.2026: NEAKTUALEN.
4318. Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva
Na podlagi 103. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) in 89. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06) izdaja minister za kulturo
P R A V I L N I K
o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva
o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik ureja organizacijo pripravništva in usposabljanja na področju varstva kulturne dediščine in arhivskega gradiva (v nadaljnjem besedilu: varstvo), to je na konservatorskem, konservatorsko-restavratorskem, muzejskem in arhivskem področju, ter izpitni predmetnik in potek strokovnih izpitov (v nadaljnjem besedilu: izpit), ki so pogoj za pridobitev strokovnega naziva na področju varstva.
II. PRIPRAVNIŠTVO
1. Organizacija pripravništva
2. člen
(1)
Namen pripravništva je seznaniti pripravnika s kulturno dediščino (v nadaljnjem besedilu: dediščina) in z njenim ohranjanjem, javno službo varstva, mu omogočiti, da osvoji metode dela na področju varstva iz prejšnjega člena, za katerega se pripravlja, ter ga pripraviti na izpit in poznejše strokovno delo.
(2)
Pripravništvo se opravlja v pristojni organizaciji ali drugem subjektu varstva, od tega najmanj 20 delovnih dni v takšni pristojni organizaciji, ki opravlja dejavnost s področja varstva, za katerega se izpopolnjuje kandidat.
(3)
Ob koncu pripravništva kandidat opravi izpit.
3. člen
(1)
Pripravništvo traja:
-
šest mesecev za pripravnika s srednjo izobrazbo,
-
devet mesecev za pripravnika z višjo strokovno izobrazbo in
-
12 mesecev za pripravnika z visokošolsko izobrazbo.
(2)
Pripravništvo se lahko sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za šest mesecev.
(3)
Trajanje pripravništva se podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta.
(4)
Za pripravnika, ki je posebej uspešen pri opravljanju nalog in pridobivanju znanja ter delovnih izkušenj, lahko mentor predlaga skrajšanje pripravništva za največ polovico.
(5)
O podaljšanju ali skrajšanju pripravništva odloča predstojnik pristojne organizacije oziroma drugega subjekta varstva, pri katerem poteka pripravništvo.
4. člen
(1)
Predstojnik organizacije ali drugega subjekta varstva, v katerem poteka pripravništvo, ob začetku pripravništva določi pripravniku mentorja.
(2)
Mentor določi program pripravništva, spremlja in vodi pripravnika ves čas pripravništva in ob koncu pripravništva napiše poročilo o delu pripravnika.
(3)
Mentor mora imeti najmanj enako ali višjo stopnjo izobrazbe kot pripravnik, opravljen strokovni izpit in najmanj pet let delovnih izkušenj v dejavnosti, za katero se izpopolnjuje pripravnik.
(4)
Za izpopolnjevanje v posamezni dejavnosti se pripravniku lahko določi inštruktorja, ki o delu pripravnika poroča mentorju. Inštruktorja izbere mentor.
(5)
Predstojnik organizacije ali drugega subjekta varstva, v katerem poteka pripravništvo, obvesti ministrstvo oziroma arhiv o začetku pripravništva najpozneje 30 dni po začetku pripravništva. V obvestilu mora navesti ime, priimek, naslov in status zaposlitve pripravnika, ime, priimek in strokovni naziv mentorja in priložiti program pripravništva.
2. Vsebina pripravništva
5. člen
V programu pripravništva mentor opredeli:
-
področja, ki jih mora spoznati pripravnik,
-
seznanitev z nalogami varstva,
-
seznanitev s kodeksom etike,
-
trajanje posameznih faz pripravništva,
-
način spremljanja in nadzora nad pripravništvom,
-
roke, povezane z opravljanjem izpita, in izpitno vsebino,
-
literaturo in gradivo, s katerim se mora seznaniti pripravnik,
-
podpodročje, za katero se usposablja pripravnik,
-
izpopolnjevanja, ki potekajo med pripravništvom in
-
način vodenja pripravniškega dnevnika.
6. člen
(1)
Program pripravništva mora ustrezati zahtevam izpita za posamezno stopnjo izobrazbe in nalogam s tistega področja varstva, za katere se pripravnik izpopolnjuje.
(2)
Program pripravništva obsega splošni in posebni del.
(3)
Splošni del je enoten za vse pripravnike ne glede na stopnjo njihove izobrazbe. Obsega pridobitev splošnih delovnih izkušenj s področja varstva, seznanitev z varstvom in ohranjanjem dediščine, s poslovanjem in z ureditvijo organizacije ali drugega subjekta varstva, s temeljnimi načeli kodeksa poklicne etike in programom splošnega dela izpita.