1814. Pravilnik o strokovnih izpitih in pridobivanju strokovnih nazivov na področju varstva arhivskega gradiva
Na podlagi 1. točke 89. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14) minister za kulturo izdaja
P R A V I L N I K
o strokovnih izpitih in pridobivanju strokovnih nazivov na področju varstva arhivskega gradiva
Ta pravilnik ureja organizacijo pripravništva in usposabljanja na področju varstva arhivskega gradiva, izpitni predmetnik in potek strokovnega izpita (v nadaljnjem besedilu: izpit), ki je pogoj za pridobitev strokovnega naziva na področju varstva arhivskega gradiva. Pravilnik določa tudi vrste in pogoje za pridobitev ter postopek pridobivanja strokovnih nazivov (v nadaljnjem besedilu: naziv) posameznikov, ki opravljajo delo na področju varstva arhivskega gradiva.
1. Organizacija pripravništva
(1)
Namen pripravništva je seznaniti pripravnika z varstvom arhivskega gradiva kot dela kulturne dediščine, z njegovim ohranjanjem in arhivsko javno službo, mu omogočiti, da usvoji metode dela na področju varstva arhivskega gradiva, ter ga pripraviti na izpit in poznejše strokovno delo.
(2)
Pripravništvo se opravlja v pristojnem arhivu ali v organizaciji, ki opravlja dejavnost s področja varstva arhivskega gradiva.
(3)
Ob koncu pripravništva kandidat opravi izpit.
-
šest mesecev za pripravnika s srednjo izobrazbo,
-
devet mesecev za pripravnika z izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje ustrezne smeri, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje ustrezne smeri, v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij (7. raven),
-
dvanajst mesecev za pripravnika z izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje ustrezne smeri, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje ustrezne smeri, v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij (8. raven).
(2)
Pripravništvo se lahko sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom, vendar največ za šest mesecev.
(3)
Trajanje pripravništva se podaljša za čas opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta.
(4)
Za pripravnika, ki je posebej uspešen pri opravljanju nalog in pridobivanju znanja ter delovnih izkušenj, lahko mentor predlaga skrajšanje pripravništva za največ polovico.
(5)
O podaljšanju ali skrajšanju pripravništva odloča predstojnik pristojne organizacije oziroma drugega subjekta varstva, pri katerem poteka pripravništvo.
(1)
Predstojnik arhiva ali drugega subjekta varstva arhivskega gradiva, v katerem poteka pripravništvo, ob začetku pripravništva določi pripravniku mentorja.
(2)
Mentor določi program pripravništva, spremlja in vodi pripravnika ves čas pripravništva in ob koncu pripravništva napiše poročilo o delu pripravnika.
(3)
Mentor mora imeti najmanj enako ali višjo stopnjo izobrazbe kot pripravnik, opravljen izpit in najmanj pet let delovnih izkušenj v arhivski dejavnosti.
(4)
Za usposabljanje se pripravniku lahko določi inštruktorja, ki o delu pripravnika poroča mentorju. Inštruktorja izbere mentor.
(5)
Predstojnik arhiva ali drugega subjekta varstva arhivskega gradiva, v katerem poteka pripravništvo, obvesti Arhiv Republike Slovenije o začetku pripravništva najpozneje 30 dni po začetku pripravništva. V obvestilu mora navesti ime, priimek, naslov in status zaposlitve pripravnika, ime, priimek in strokovni naziv mentorja ter priložiti program pripravništva.
V programu pripravništva mentor opredeli:
-
področja, ki jih mora spoznati pripravnik,
-
seznanitev z nalogami varstva arhivskega gradiva,
-
seznanitev s kodeksom arhivske poklicne etike,
-
trajanje posameznih faz pripravništva,
-
način spremljanja in nadzora nad pripravništvom,
-
roke, povezane z opravljanjem izpita, in izpitno vsebino,
-
literaturo in gradivo, s katerim se mora seznaniti pripravnik,
-
področje strokovnega dela, za katerega se usposablja pripravnik,
-
usposabljanja, ki potekajo med pripravništvom, in
-
način vodenja pripravniškega dnevnika.
(1)
Program pripravništva mora ustrezati zahtevam izpita za posamezno stopnjo izobrazbe in nalogam, za katere se pripravnik usposablja.
(2)
Program pripravništva obsega splošni in posebni del.
(3)
Splošni del je enoten za vse pripravnike ne glede na stopnjo njihove izobrazbe. Obsega pridobitev splošnih delovnih izkušenj s področja varstva arhivskega gradiva, seznanitev z varstvom in ohranjanjem dediščine, s poslovanjem in z ureditvijo arhiva ali drugega subjekta varstva arhivskega gradiva, s temeljnimi načeli kodeksa poklicne etike in programom splošnega dela izpita.
(4)
Posebni del obsega spoznavanje in praktično usposabljanje na področju varstva arhivskega gradiva, za katero se pripravnik usposablja.
(5)
Program pripravništva vključuje izdelavo pisne naloge. Pisna naloga je sestavni del izpita po III. poglavju tega pravilnika. Temo pisne naloge si izbere pripravnik ob soglasju mentorja.
(6)
Program pripravništva vključuje tečaje usposabljanja na področju arhivske dejavnosti. Termine tečajev in izvajalce objavi Arhiv Republike Slovenije.
Posameznik, ki ni pripravnik in prvič opravlja dela s področja varstva arhivskega gradiva, mora pred pristopom k izpitu opraviti usposabljanje. Glede trajanja usposabljanja, njegove organizacije in vsebine se smiselno uporabljajo določbe od 2. do 6. člena tega pravilnika.
(1)
Z izpitom se ugotovi in oceni usposobljenost kandidata za opravljanje strokovnih del na področju varstva arhivskega gradiva.
(2)
Izpiti se delijo glede na zahtevano izobrazbo, ki je potrebna za pridobitev naziva.
(3)
Posameznik, ki je opravil izpit z drugega področja varstva dediščine in začne opravljati delo na področju varstva arhivskega gradiva, mora opraviti dopolnilni del izpita, ki ga opravljeni izpit ni zajemal. Dopolnilni del izpita mora opraviti v roku, ki ni daljši od enega leta od začetka opravljanja dela na arhivskem področju.
(4)
Posameznik, ki je v času od zaposlitve pridobil višjo stopnjo izobrazbe od tiste, v okviru katere je opravil izpit, opravi dopolnilni del izpita iz manjkajoče snovi. Če že opravlja delo na delovnem mestu, ki ustreza njegovi novopridobljeni višji izobrazbi, mora opraviti dopolnilni del izpita iz manjkajoče snovi najpozneje v enem letu od dneva, ko je bil razporejen na to delovno mesto.
(1)
Predsednika in člane izpitne komisije za arhivsko področje imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister). Predsednik in člani (izpraševalci) morajo imeti najmanj deset let delovnih izkušenj na arhivskem področju.
(2)
Izpitna komisija opravlja svoje delo pri Arhivu Republike Slovenije.
(1)
Izpiti se organizirajo najmanj dvakrat na leto.
(2)
Kandidat se lahko prijavi na izpit, ko opravi najmanj polovico predpisane pripravniške dobe oziroma dobe usposabljanja. Prijava kandidata je pravočasna, če je Arhivu Republike Slovenije poslana v roku, ki ga ta določi.
(3)
Pisna prijava za izpit mora vsebovati:
-
osebno ime, datum in kraj rojstva ter naslov stalnega bivališča (ulica, kraj, pošta) kandidata,
-
podatke o doseženi izobrazbi, podatke o trenutni zaposlitvi in delovnih izkušnjah na področju varstva arhivskega gradiva ter podatke o udeležbi na tečajih usposabljanja iz šestega odstavka 6. člena tega pravilnika.
(4)
Kandidat mora prijavi na strokovni izpit priložiti:
-
dokazila o trenutni zaposlitvi in delovnih izkušnjah ter dokazila o vrstah strokovnega dela, ki ga opravlja,
-
poročilo mentorja o delu kandidata, ki vsebuje tudi temo pisne naloge ali predlog iz drugega odstavka 13. člena tega pravilnika,
-
dokazila o možnih oprostitvah,
-
pripravniški dnevnik, če je kandidat opravljal pripravništvo,
-
potrdila o opravljenem delu, iz katerih je razvidno število ur, vrsta opravljenega dela in prispevek kandidata (potrdila mora podpisati in žigosati predstojnik organizacije, v kateri je delo potekalo).
(1)
Če so pogoji iz prejšnjega člena izpolnjeni, predsednik določi izpraševalce za posebni del izpita in ocenjevalca pisne naloge ter: