Nalaganje dokumenta...
Zakon o starostnem zavarovanju kmetov
OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 133-13/1972, stran 418 DATUM OBJAVE: 29.3.1972
VELJAVNOST: od 6.4.1972 do 26.10.1979 / UPORABA: od 1.1.1972 do 26.10.1979
SRS 133-13/1972
Verzija
6 / 6
Čistopis se uporablja od 27.10.1979 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
13. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov
Na podlagi 6. alinee 2. točke amandmaja LI k ustavi socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine, Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o starostnem zavarovanju kmetov
o razglasitvi zakona o starostnem zavarovanju kmetov
Razglaša se zakon o starostnem zavarovanju kmetov, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 15. marca 1972 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 10. marca 1972.
Št. 191-28/72
Ljubljana, dne 16. marca 1972.
Predsednik Sergej Kraigher l. r.
ZAKON
o starostnem zavarovanju kmetov
o starostnem zavarovanju kmetov
P r v i d e l
TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se uvaja in ureja obvezno starostno zavarovanje kmetov ter določajo načela za razširjeno starostno zavarovanje kmetov.
2. člen
Z obveznim starostnim zavarovanjem kmetov se določa minimalni krog kmetov-upravičencev in se le-tem zagotavlja minimalna pokojnina za starost (v nadaljnjem besedilu: starostna pokojnina).
3. člen
Z razširjenim starostnim zavarovanjem kmetov se lahko določi širši krog pravic, kot jih zagotavlja obvezno zavarovanje oziroma se vanj vključi tudi osebe, ki niso zajete z obveznim starostnim zavarovanjem kmetov (v nadaljnjem besedilu: razširjeno zavarovanje).
4. člen
Obvezno starostno zavarovanje kmetov temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti kmetov samih ter solidarnostne udeležbe delavcev in drugih delovnih ljudi po načelih samoupravnega sporazumevanja.
Razširjeno starostno zavarovanje kmetov temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti kmetov, ki s svojimi prispevki v celoti zagotavljajo sredstva, potrebna za kritje stroškov tega zavarovanja, ugotovljenih po zavarovalnih izračunih.
5. člen
Starostno zavarovanje kmetov se organizira in izvaja po načelu samoupravljanja kmetov - zavarovancev v Samoupravni interesni skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
Dejavnost skupnosti je dejavnost posebnega družbenega pomena.
5.a člen
Za uresničevanje solidarnostne udeležbe delavcev in drugih delovnih ljudi pri zagotavljanju obveznega starostnega zavarovanja kmetov Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji sodelujeta pri izvajanju naslednjih skupnih nalog:
-
priprava predloga programa dejavnosti skupnosti starostnega zavarovanja kmetov;
-
priprava predloga solidarnostne udeležbe delavcev in drugih delovnih ljudi;
-
predložitev predlogov iz prejšnjih alinej v obravnavanje kmetom, delavcem in drugim delovnim ljudem.
6. člen
Kmetje-kooperanti, ki imajo po predpisih o združevanju kmetov pravico do zdravstvenega, invalidskega in starostnega zavarovanja v obsegu kot osebe v delovnem razmerju, imajo pravico do izbire, da se zavarujejo v pokojninskem zavarovanju oseb v delovnem razmerju ali v starostnem zavarovanju kmetov po tem zakonu.
7. člen
Ta zakon ureja za kmete-borce NOV (v nadaljnjem besedilu: kmet-borec) in španske borce poleg pravice do starostne pokojnine tudi pravico do varstvenega dodatka.
Za kmeta-borca po tem zakonu se šteje kmet, ki je stopil v narodnoosvobodilni boj oziroma začel aktivno in organizirano delati v narodnoosvobodilnem boju pred 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobrom 1943 in mu je čas od tedaj do 15. maja 1945 priznan v dvojnem trajanju.
8. člen
Posameznemu zasebnemu kmečkemu gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: kmetija) pripada v okviru obveznega starostnega zavarovanja kmetov le ena pokojnina.
9. člen
Kmetje se obvezno zavarujejo za pravico do starostne pokojnine po določbah tega zakona in določbah splošnih aktov skupnosti.
10. člen
V skupnosti kmetje-zavarovanci samostojno določajo v mejah zakona pravice in obveznosti iz starostnega zavarovanja kmetov ter pogoje, način in sredstva za uveljavljanje teh pravic in obveznosti.
Kmetje-zavarovanci v skupnosti urejajo medsebojna razmerja na samoupravnih osnovah ter določajo take oblike organizacije in odločanja, ki omogočajo na smotrn način kar najneposrednejšo udeležbo kmetov-zavarovancev pri zagotavljanju in izvajanju starostnega zavarovanja ter pri ustvarjanju in krepitvi materialne osnove za zagotovitev in razširitev tega zavarovanja.
11. člen
Kmetje-zavarovanci uveljavljajo pravice iz starostnega zavarovanja kmetov v breme skupnosti na način, kot to določajo ta zakon in splošni akti skupnosti.
12. člen
Če pridobi kmet-zavarovanec pravico do dveh ali več pokojnin, more uživati le eno od njih in sicer tisto, ki jo sam izbere.
13. člen
Pravica do starostne pokojnine po tem zakonu je osebna in neodtujljiva pravica, ki je ni mogoče dedovati in ne more zastarati.
Nihče ne sme vzeti, zmanjšati ali omejiti pravic, ki jih ima kdo po tem zakonu oziroma po splošnem aktu skupnosti. Pravice iz starostnega zavarovanja kmetov lahko prenehajo samo v primerih, ki jih določa ta zakon; pravice kmetov, ki izhajajo iz splošnega akta skupnosti, pa lahko prenehajo samo v primerih, ki jih določa splošni akt skupnosti.
14. člen
Denarni prejemki iz starostnega zavarovanja kmetov, ki so že zapadli v plačilo, ali so do smrti upravičenca do pokojnine ostali neizplačani, se lahko podedujejo.
D r u g i d e l
OBVEZNO STAROSTNO ZAVAROVANJE KMETOV
I. Pravice in pogoji za njihovo uveljavljanje
15. člen
Pravica do starostne pokojnine se zagotavlja osebam, ki so kmetje-zavarovanci po tem zakonu ter osebam, ki so z njimi izenačene.
16. člen
Za starostno pokojnino so zavarovane osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic. Šteje se, da opravlja kmetijsko dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic oseba:
-
ki se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarja s kakršnokoli kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, in sicer ne glede na to, ali je oproščena tega davka, in ne glede na to, ali ima kakšne druge dohodke;
-
ki je na podlagi proizvodnega sodelovanja deloma ali v celoti svoje kmetijsko zemljišče združila z obdelovalnim zemljiščem kmetijske organizacije združenega dela in je po uspehih svojega dela in za oddano zemljišče udeležena v dohodku te organizacije, pa nima lastnosti delavca v združenem delu;
-
ki se v pridobitne namene kot posameznik poklicno ukvarja z lovom, ribolovom ali s kakšno drugo kmetijsko dejavnostjo in je zavezanec davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci).
Za zavarovanca po prejšnjem odstavku tega člena se ne šteje tisti, ki se sicer ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, pa ima pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugega naslova in tudi ne njegovi družinski in gospodinjski člani.
Tuji državljani so pod pogoji iz prvega odstavka tega člena zavarovani le, če imajo stalno prebivališče na območju SR Slovenije.
Za zavarovanca se šteje tudi zakonec zavarovanca iz prejšnjega odstavka.
Z zavarovancem je glede pravice do starostne pokojnine izenačena (15. člen) tudi oseba, ki je pred uvedbo starostnega zavarovanja kmetov bila lastnik kmetije, pa je svojo kmetijo izročila osebi, ki ima ob uveljavitvi tega zakona lastnost zavarovanca po prvem odstavku tega člena.
17. člen
Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec (prvi in drugi odstavek 16. člena), ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da ima do dneva uveljavljanja pravice do pokojnine vsaj 5 let lastnost zavarovanca; 2. da je v zadnjih dvajsetih letih pred uveljavljanjem pravice do pokojnine opravljal najmanj 10 let kmetijsko dejavnost v smislu prvega odstavka 16. člena tega zakona; kmetu-borcu se v dobo 10 let všteva čas udeležbe v narodnoosvobodilni vojni v priznanem trajanju;
3.
da je dopolnil 65 let, kmet-borec pa 60 let;
4.
da ob uveljavljanju pravice do pokojnine izroči kmetijo osebi, ki postane s prevzemom kmetije zavarovanec v smislu 16. člena tega zakona. Zavarovanec pa lahko uveljavlja starostno pokojnino tudi v primeru
-
če deloma ali v celoti odtuji oziroma izroči kmetijo prevzemniku, ki nima lastnosti zavarovanca po tem zakonu (delavec, organizacija združenega dela, občina ipd.) pa se le-ta zaveže plačevati prispevek za obvezno starostno zavarovanje kmetov po določbah tega zakona;
-
če ne izroči kmetije, vendar se on sam ali kdo drug namesto njega zaveže plačevati prispevek za obvezno starostno zavarovanje kmetov po določbah tega zakona.
Če zavarovanec pred dopolnitvijo predpisane starosti (3. točka prejšnjega odstavka in 66. člen) izroči kmetijo osebi, ki s prevzemom kmetije postane zavarovanec po tem zakonu, lahko ob dopolnitvi predpisane starosti uveljavlja pravico do starostne pokojnine pod pogojem, da tudi po izročitvi kmetije ostane zavarovan v zdravstvenem zavarovanju kmetov (čakalna doba). Isto velja v primeru, če zavarovanec izroči kmetijo osebi, ki že ima lastnost zavarovanca po prvem odstavku 16. člena tega zakona, pa se le-ta zaveže plačevati prispevek v višini, kot bi ga plačeval izročitelj kmetije, če bi bil sam zavezanec prispevka.
Zakonec zavarovanca (drugi odstavek 16. člen), ki ni lastnik ali solastnik kmetije, pridobi pravico do starostne pokojnine, če izpolnjuje pogoje iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena. Ta zakonec zadrži lastnost zavarovanca in lahko uveljavlja pravico do starostne pokojnine tudi v primeru iz prejšnjega odstavka ali če je zakonec - zavarovanec umrl pred njim.
Osebi, ki je delala na kmetiji in živela z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu ter se preživljala izključno z dohodkom od kmetijske dejavnosti in, ki ob smrti zavarovanca ali še za časa njegovega življenja prevzame njegovo kmetijo, se v dobo po 1. in 2. točki prejšnjega odstavka všteje tudi čas, ko je pred prevzemom delala na kmetiji in bila zavarovana po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kmetov.
18. člen
Pravico do starostne pokojnine ima oseba, izenačena z zavarovancem (tretji odstavek 16. člen), če izpolnjuje naslednje pogoje:
1.
da jo je prevzemnik kmetije dolžan preživljati;
2.
da je ob uveljavljanju pravice do pokojnine dopolnila predpisano starost (3. točka prvega odstavka 17. člena in 66. člen).
19. člen