Poslovnik Vlade Republike Slovenije

599. Poslovnik Vlade Republike Slovenije

Na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) je Vlada Republike Slovenije na seji dne 25. februarja 1993 sprejela

POSLOVNIK
Vlade Republike Slovenije

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem poslovnikom se ureja delo Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

2. člen

Za uresničevanje tega poslovnika skrbi generalni sekretar vlade, če s tem poslovnikom ni drugače določeno.

Za uresničevanje posameznih nalog iz pristojnosti generalnega sekretarja po tem poslovniku lahko generalni sekretar pooblasti posamezne službe v uradu predsednika vlade.

Če je generalni sekretar odsoten ali zadržan, ga nadomešča namestnik generalnega sekretarja, ki ga imenuje vlada, oziroma vodilni uslužbenec urada predsednika vlade, ki ga določi generalni sekretar.

ORGANIZACIJA DELA VLADE

3. člen

Vlada dela in odloča na sejah.

4. člen

Vlada na sejah obravnava:

-

zakone, druge predpise in splošne akte, ki jih predlaga v sprejem državnemu zboru,

-

mnenja o zakonih in drugim predpisih državnega zbora, ki jih ni sama predlagala,

-

gradiva, ki se nanašajo na določitev politike na posameznih področjih in jih predlaga v sprejem državnemu zboru,

-

gradiva, ki se nanašajo na vprašanja iz njene pristojnosti, za katera predlaga državnemu zboru, naj do njih zavzame stališče,

-

usmeritve za delo vlade in ministrstev,

-

letno poročilo o svojem delu in občasna poročila o uresničevanju politike, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih predloži državnemu zboru,

-

stališča do interpelacij, vloženih v državnem zboru,

-

stališča do pobud in predlogov državnega zbora ali poslancev o zadevah iz svoje pristojnosti,

-

uredbe in njihove obvezne razlage ter sklepe in odločbe,

-

imenovanja in razrešitve iz svoje pristojnosti.

Vlada obravnava tudi druga vprašanja oziroma zadeve iz svoje pristojnosti ali pristojnosti ministrstev, za katere presodi, da so pomembna za delo vlade oziroma ministrstev ter za enotnost njene politične in upravne usmeritve.

5. člen

Za predhodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti ustanovi vlada odbore, komisije in druga delovna telesa (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa).

S sklepom o ustanovitvi delovnega telesa določi vlada tudi njegove naloge in sestavo.

Delovna telesa sestavljajo predsednik, namestnik in člani, ki jih imenuje vlada izmed ministrov in državnih sekretarjev, izjemoma pa tudi izmed vodilnih uslužbencev ministrstev in drugih upravnih organov ter vladnih služb.

6. člen

Vlada ustanavlja tudi strokovne svete kot svoja strokovno posvetovalna telesa. V strokovne svete imenuje vlada poleg ministrov in vodilnih uslužbencev ministrstev in drugih upravnih organov ter vladnih služb tudi druge strokovnjake z delovnega področja strokovnega sveta.

7. člen

Vlada lahko pooblasti delovno telo za odločanje o posameznih zadevah iz njene pristojnosti; odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina ministrov, ki so člani delovnega telesa; če se pristojni minister ne strinja z odločitvijo delovnega telesa, lahko zahteva, da o zadevi odloči vlada na seji.

Odločitev delovnega telesa iz prejšnjega odstavka se šteje kot odločitev vlade.

8. člen

Delovna telesa delajo na sejah.

Delovno telo je sklepčno, če je na seji navzoča večina članov. Če je minister odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh njegovih pravicah in dolžnostih člana delovnega telesa državni sekretar, oziroma če v ministrstvu ni državnega sekretarja, drug vodilni uslužbenec, ki ga določi minister.

Generalni sekretar določi uslužbenca urada predsednika vlade za opravljanje strokovnih, organizacijskih in administrativnih nalog za posamezno delovno telo.

Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, če s poslovnikom delovnega telesa ni drugače določeno.

9. člen

O gradivu, ki je bilo obravnavano na seji delovnega telesa, izda delovno telo poročilo. Poročilo vsebuje oceno gradiva, stališča do posameznih bistvenih vprašanj in rešitev, konkretne predloge za spremembe in dopolnitve predlaganih rešitev, stališče delovnega telesa do predlaganih mnenj in predlogov, izraženih na seji, in obveznost predlagatelja, da v določenem roku v skladu z razpravo na seji gradivo ustrezno popravi oziroma dopolni. V poročilu morajo biti navedeni tudi predlogi sklepov, ki naj jih sprejme vlada.

DELO VLADE

10. člen

Ministri morajo sodelovati na sejah vlade in njenih delovnih teles.

Minister ima pravico zahtevati obravnavo in sklepanje o posameznih vprašanjih iz pristojnosti vlade, dajati pobude za pripravo zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, poročati vladi o problematiki na področju, za katero je odgovoren, predlagati vladi, da določi usmeritve za delo ministrstev, ter se udeleževati obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja vlada.

11. člen

Predsednik vlade lahko da obvezujoče napotke za opravljanje nalog, ki izhajajo iz usmeritev vlade, vsem ali posameznim ministrom na seji vlade, na sestanku pristojnih ministrov, v neposrednem razgovoru s pristojnimi ministri ali pa izda obvezujoče pisne napotke.

Minister, ki meni, da obvezujoči napotki predsednika ne izhajajo iz usmeritev, ki jih je sprejela vlada, lahko najpozneje v treh dneh pisno zahteva, da o spornem vprašanju odloči vlada.

Če je predsednik dal obvezujoče napotke na seji vlade, lahko minister, ki se z napotki ne strinja, predlaga, da vlada takoj odloči o spornem vprašanju.

12. člen

Predsednik vlade lahko zahteva, da mu posamezen minister pisno poroča o svojem delu in o delu ministrstva, ki ga vodi, ter mu da podatke in obvestila s svojega delovnega področja in druge podatke, pomembne za vodenje vlade.

Predsednik lahko povabi posameznega ministra, da mu ustno poroča o delu na svojem področju.

Minister lahko zahteva, da ga predsednik vlade sprejme na razgovor o vprašanjih z delovnega področja ministrstva, ki so pomembna za delo vlade ali za njegovo delo.

13. člen

Če predsednik vlade ugotovi, da bi odločitev, ki jo je sprejela vlada, utegnila imeti škodljive posledice, lahko zadrži njeno uresničitev in takoj, najpozneje pa na naslednji seji vlade, zahteva, da vlada ponovno obravnava svojo odločitev in jo spremeni.

14. člen

Kadar vlada oziroma njen predsednik zadržita izvršitev predpisa, ki ga je izdal minister, ker menita, da ni v skladu z ustavo, zakonom, drugim predpisom državnega zbora ali uredbo vlade, mu hkrati predlagata, da najpozneje v petih dneh spremeni ali odpravi svoj predpis.

Če je izvršitev predpisa zadržal predsednik vlade in pristojni minister meni, da predsednikova odločitev ni utemeljena, lahko takoj, najpozneje pa v treh dneh potem, ko je bil seznanjen z njo, pisno zahteva, da vlada obravnava sporni predpis in predsednikovo odločitev.

Če minister v določenem roku ne ukrepa v skladu s sklepom vlade oziroma če vloži zahtevo, naj vlada presodi predsednikovo odločitev o zadržanju predpisa, vlada na naslednji seji odloči o predlogu za začetek postopka pred ustavnim sodiščem.

Gradivo iz prvega in tretjega odstavka tega člena pripravi Služba vlade za zakonodajo.

SEJE VLADE

1. Priprava gradiv

15. člen

Vladi se predložijo v obravnavo praviloma le tista gradiva, ki obravnavajo vprašanja, ob katerih mora ukrepati, spodbuditi oziroma začeti dejavnosti ali zavzeti stališča.

Gradiva, ki jih v vladi ni treba obravnavati, so pa pomembna za spremljanje stanja oziroma za obveščenost članov vlade, pošlje generalni sekretar članom vlade.

16. člen

Vlada sprejema predpise in druge pravne akte praviloma v enofaznem postopku.

Z delovnim programom se lahko določi, da se zahtevnejše uredbe sprejemajo v dveh fazah, in sicer kot osnutek in kot predlog.

17. člen

Obravnavo gradiva v vladi lahko predlagajo predsednik vlade, ministri, generalni sekretar in predstojniki vladnih služb.

Predlog za obravnavo gradiva v vladi pošlje predlagatelj generalnemu sekretarju v roku, določenem z delovnim programom vlade.

Gradivo, ki ga ni mogoče pripraviti v tem roku ali ni zajeto v delovnem programu vlade in ga je treba obravnavati, mora biti predloženo vladi najmanj pet delovnih dni pred sejo delovnega telesa vlade.

Rok iz prejšnjega odstavka se lahko skrajša, če gre za utemeljene nujne primere, na katere predlagatelj gradiva ni mogel vplivati. O skrajšanju roka na podlagi pisne obrazložitve predlagatelja odloči generalni sekretar v soglasju s predsednikom pristojnega delovnega telesa.

18. člen

Gradivo, ki ga je obravnavalo delovno telo, se predloži v obravnavo vladi naslednji teden po obravnavi na delovnem telesu.

Vlada lahko obravnava gradivo še v istem tednu, kot ga je obravnavalo delovno telo le, če tako zaradi nujnih razlogov predlaga delovno telo.

19. člen

Predlog za obravnavo gradiva v vladi mora obsegati:

-

naslov gradiva, ime organa, ki je gradivo pripravil, na čigavo zahtevo je gradivo pripravljeno, navedbo osebe, odgovorne za pripravo gradiva, in delovnega telesa vlade, ki mora obravnavati gradivo pred sejo vlade;

-

namen obravnave gradiva in cilje, ki se z njim želijo doseči;

-

izjavo, da je gradivo usklajeno s pristojnimi ministrstvi, oziroma navedbo razlogov, zaradi katerih sporna vprašanja niso usklajena;

-

predlog sklepov vlade z nosilci nalog in roki za njihovo izvedbo.

Predlogu za obravnavo gradiva v vladi mora biti priložena tudi dokumentacija z vsemi podatki in informacijami, potrebnimi za odločanje. H gradivu, predvsem analitičnemu, ki ima več kot dvajset strani, mora biti priložen njegov povzetek.

Predlogu za obravnavo gradiva vladi mora biti predložena tudi ocena skladnosti predloga zakona ali drugega splošnega akta s predpisi Evropskih skupnosti na obrazcu, ki je sestavni del tega poslovnika in je objavljen skupaj z njim.

Če predlagatelj zakona ali drugega gradiva ni vlada, mora pristojno ministrstvo v predlog mnenja vlade vključiti tudi mnenje o skladnosti gradiva s predpisi Evropskih skupnosti.

Predlog za obravnavo gradiva v vladi podpiše minister oziroma v njegovi odsotnosti oseba, ki ga nadomešča.

20. člen

Predlagatelj mora ob predlogu predpisa oziroma drugega ukrepa navesti tudi podatke o finančnih sredstvih, potrebnih za uresničitev predlaganih rešitev, možne vire in način zagotovitve teh sredstev, organizacijske ali druge izvedbene ukrepe, ki jih bo treba sprejeti, in učinke oziroma posledice predlaganih rešitev.

Kadar predlog zakona ali drugega splošnega akta predvideva, da bodo posamezna vprašanja urejena z izvršilnimi predpisi, je treba v gradivu nakazati tudi temeljna izhodišča za take predpise.

Predlagatelj gradiva mora obrazložiti skladnost posameznega zakona ali drugega splošnega akta s predpisi Evropskih skupnosti in posebej obrazložiti rešitve, ki še niso v celoti usklajene.

20.a člen

Predlog zakona oziroma drugega splošnega akta mora biti za obravnavo na vladi in njenih delovnih telesih predložen tudi v elektronski obliki, v programskem orodju, ki ga določi generalni sekretar.

21. člen

Gradivo vlade, ki bo javno obravnavano ali objavljeno, mora predlagatelj predložiti jezikovno in stilistično urejeno.

22. člen

Gradiva, ki so predložena vladi v obravnavo, morajo biti usklajena med ministrstvi, ki jih zadevajo. Če jih v posameznih primerih zaradi nujnosti odločitve ni bilo mogoče uskladiti, je treba to navesti v predlogu za obravnavo gradiva v vladi, pristojni minister pa mora na to posebej opozoriti na seji ob obravnavi gradiva.

Če po usklajevanju ostanejo posamezna vprašanja med ministrstvi neusklajena, je gradivo mogoče predložiti v odločanje vladi šele, če pristojnim ministrom v neposrednih razgovorih ni uspelo uskladiti spornih vprašanj.

Predlagatelj mora ob predložitvi gradiva opozoriti vlado na sporna vprašanja in različne predloge za njihovo reševanje.

Na predlog predsednika delovnega telesa ali generalnega sekretarja lahko predsednik vlade še pred obravnavo gradiva na seji vlade povabi na razgovor pristojne oziroma zainteresirane ministre zaradi rešitve spornih vprašanj.

Poslovnik Vlade Republike Slovenije

Časovnica