Kolektivna pogodba grafične, časopisno informativne,...

488. Kolektivna pogodba grafične, časopisno informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti

Na podlagi 85. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60-921/89), 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14-696/ 90, in Uradni list RS, št. 5-222/91), splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list SRS, št. 31-1696/90) in po opravljenih pogajanjih, sta pogodbeni stranki Gospodarska zbornica Slovenije, Sekcija za tisk in Konfederacija PERGAM – Sindikati papirne, grafične, časopisno informativne, založniške, novinarske in drugih dejavnosti Slovenije sklenili

KOLEKTIVNO POGODBO
grafične, časopisno informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti

1. Stranki kolektivne pogodbe

1. člen

Kolektivno pogodbo kot pogodbeni stranki skleneta:

-

Gospodarska zbornica Slovenije – Sekcija za tisk kot zastopnik podjetij in delodajalcev in

-

Konfederacija PERGAM – Sindikati papirne, grafične, časopisno informativne, založniške, novinarske in drugih dejavnosti Slovenije, kot zastopnik delojemalcev.

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

2. člen

Ta pogodba velja za delavce, zaposlene v podjetjih grafične, časopisno informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, ne glede na to, ali so delavci sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali s skrajšanim delovnim časom.

Določila te pogodbe veljajo tudi za učence in študente na praksi.

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne veljajo določila III. poglavja (osebni dohodki, dodatki, nadomestila osebnih dohodkov in stroški) te kolektivne pogodbe in tiste določbe, katerih uporaba je izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

3. Čas veljavnosti

3. člen

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pogodbo sklepata pogodbeni stranki za dobo enega leta. Če nobena od strank tri mesece pred iztekom roka ne predlaga spremembe, oziroma dopolnitve pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove pogodbe.

I. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE

4. člen

Pri urejanju delovnih razmerij delavcev, zaposlenih v podjetjih s področja grafične, časopisno informativne, založniške dejavnosti ter knjigotrštva, se poleg določb zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, zakona o delovnih razmerjih, določb splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, upoštevajo tudi določbe te kolektivne pogodbe.

1. Objava delovnega mesta

5. člen

V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je potrebno navesti:

-

firmo in sedež podjetja,

-

naziv delovnega mesta,

-

čas, za katerega se sklepa delovno razmerje,

-

posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,

-

rok za vložitev prijave,

-

rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri.

Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani, kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.

2. Organi, ki določajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravijo izbiro med. kandidati

6. člen

Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ.

Izbiro med kandidati opravi poslovodni organ ali organ, določen s kolektivno pogodbo podjetja ali s splošnim aktom podjetja, oziroma delodajalec.

3. Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja

7. člen

Delovne izkušnje se kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja lahko določijo za dela:

-

za katera so delovne izkušnje predpisane s predpisi o varstvu pri delu in z drugimi predpisi,

-

katerih delavec ne more uspešno opravljati brez delovnih izkušenj.

Maksimalno število let potrebnih delovnih izkušenj je 3 leta.

4. Prenos pooblastil

8. člen

Poslovodni organ lahko prenese posamično pooblastilo v odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v podjetju z več kot 50 zaposlenimi delavci.

Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.

5. Pogodba o zaposlitvi

9. člen

S pogodbo o zaposlitvi delavec in podjetje oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:

-

sklenitev in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje,

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas, odmore, počitke in dopust,

-

ukrepe za posebno varstvo delavcev,

-

izobraževanje,

-

osebni dohodek in nadomestila osebnega dohodka,

-

način spremembe pogodbe,

-

druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.

Pogodba o zaposlitvi za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, lahko vsebuje konkurenčno klavzulo.

Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Podjetje oziroma delodajalec mora te kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, podjetje oziroma delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

V primeru, da delavec predloga pogodbe o zaposlitvi iz 135. člena zakona o delovnih razmerjih ne podpiše, v roku 30 dni od dneva prejema predloga (razen, če ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja delavca organ, ki odloča o sprejemu delavca v delovno razmerje.

6. Poskusno delo

10. člen

Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi način spremljanja poskusnega dela (če je bilo zahtevano), ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Dolžina poskusnega dela ne sme biti daljša, kot je določeno v razpisu.

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pismeno odpoved.

Največja dolžina poskusnega dela za posamezna dela znaša:

-

za dela I. do III skupine največ en mesec,

-

za dela IV. skupine največ dva meseca,

-

za dela V. skupine največ tri mesece,

-

za dela VI., VII., VIII. ih IX skupine največ šest mesecev.

7. Pripravništvo

11. člen

Pripravništvo se določi v različni dolžini glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

-

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev;

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev;

-

za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost z dela.

Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša.

Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke z delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal.

Pripravnik, ki ne opravi izpita, lahko izpit ponovno opravlja, in sicer v roku, ki ga določi komisija za pripravniški izpit. V primeru, da pripravnik tudi po ponovitvi ne opravi izpita, mu delovno razmerje preneha.

8. Razporejanje delavcev

12. člen

Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza njegovi vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim v naslednjih primerih:

-

višje sile, ki je nastopila ali se neposredno pričakuje (naravne in druge nesreče, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje),

-

v primeru reševanja človeških življenj in zdravja,

-

v primeru nenadnega kvara surovin ali materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v podjetju,

-

zaradi nenadne odsotnosti drugega delavca, vendar ne več kot 30 dni,

-

v primeru pomanjkanja naročil ali spremenjene strukture naročil in delovnih opravil po predhodnem mnenju sindikata, vendar ne več kot 30 dni.

Razporeditve v primerih iz prve, druge in tretje alinee tega člena lahko trajajo le toliko časa, dokler trajajo te okoliščine.

Delavec prejema v vseh primerih prerazporeditev, ko je zaradi- izjemnih okoliščin prerazporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti, enak osebni dohodek, kot ga je prejemal na svojem delovnem mestu, oziroma osebni dohodek, ki je zanj ugodnejši.

9. Razporejanje delavčev invalidov in delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo

13. člen

Podjetje oziroma delodajalec mora razporediti delavca – invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa pristojne komisije, ki ugotovi spremenjene delovne zmožnosti delavca.

10. Razporeditev iz kraja v kraj

14. člen

Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,

-

če pot na delo in iz dela traja v normalnih okoliščinah z javnim prevoznim sredstvom več kot 2 uri

-

če pride z javnim prevoznim sredstvom na delo več kot 60 minut pred pričetkom dela oziroma mora po zaključenem delu čakati na javni prevoz več kot 60 minut,

-

če je samohranilec z otrokom do 15 let starosti,

-

če ima otroka starega do treh let,

-

če gre za invalida II. in III. kategorije,

-

če gre za delavca, starejšega od 50 let.

Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne prostore in možnost šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).

Sindikalnega zaupnika se lahko razporedi v drug kraj le s soglasjem sindikata.

11. Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela

15. člen

Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije.

Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.

O začetku postopka je obveščen tudi sindikat. Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.

V Času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.

Postopek je javen.

Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa.

O razgovoru, v katerem se delavec izreče o navedbah poslovodnega organa, se vodi zapisnik.

Sklep o razporeditvi na druga dela in naloge in sklep o prenehanju delovnega razmerja delavcu, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, izreče organ določen s statutom oziroma splošnim aktom.

Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom, ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo delo na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

V primeru, da v podjetju ni delovnega mesta, ki bi ustrezalo znanju in zmožnostim delavca, mora biti predložena argumentirana ugotovitev, da ni ustreznega delovnega mesta.

Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim, oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor.

O ugovoru delavca, ki je v delovnem razmerju v družbenem podjetju odloča delavski svet oziroma organ, določen v statutu.

O ugovoru delavca, ki je v delovnem razmerju v podjetju v zasebni lastnini ali mešani lastnini oziroma delniški družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo v družbeni lastnini, odloča komisija, ki jo sestavljata dva predstavnika vlagateljev oziroma lastnikov in predstavnik delavcev.

V podjetjih z manj kot 50 delavci odloči o ugovoru organ, ki je odločil na prvi stopnji.

12. Delo na domu

16. člen

Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo med delavcem in podjetjem oziroma delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi.

Delavec, ki dela na domu, ima enake upravljalske pravice kot delavci, ki delajo v podjetju oziroma pri delodajalcu.

Podjetje oziroma delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.

Podjetje oziroma delodajalec sta dolžna zagotavljati varne delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu.

13. Prenehanje delovnega razmerja

17. člen

Delavcu preneha delovno razmerje v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in določili splošnih aktov v podjetju ter pogodbo o zaposlitvi.

18. člen

Dolžina odpovednega roka znaša:

1. Za delavce I., II. in III. skupine                     1 mesec
2. Za delavce IV. in V. skupine                          2 meseca
3. Za delavce VI., VII., VIII in IX. skupine             3 mesece

V času odpovednega roka ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve, s pravico do nadomestila OD, v trajanju dveh dni na mesec.

Odsotnost z dela lahko delavec izrabi po urah v dogovoru s poslovodnim organom oziroma delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oziroma delodajalcem.

Odpovedni rok se v sporazumu med delavcem in podjetjem lahko tudi skrajša.

14. Prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov v podjetju oziroma pri delodajalcu

19. člen

Prenehanje potreb po delu delavcev je lahko začasno ali trajno.

20. člen

Začasno prenehanje potreb po delu delavcev se rešuje v skladu z določili zakona o delovnih razmerjih (30. do 33. člen).

Pri določanju delavcev, katerih delo je začasno nepotrebno, se lahko uporabljajo enaki kriteriji, kot pri določanju delavcev, katerih delo je trajno nepotrebno.

21. člen

V primerih trajnega prenehanja potreb po delu delavcev mora poslovodni organ podjetja o razlogih prenehanja potreb po delu delavcev, o številu in kategorijah nepotrebnih delavcev in o roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, obvestiti sindikat najmanj en mesec pred izvajanjem ukrepov za razreševanje presežnih delavcev, v primeru večjega števila delavcev pa najmanj dva meseca prej.

Če organ upravljanja oziroma delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva sprejema programa sproži postopek pred arbitražno komisijo.

V primeru, da sindikat v roku, določenem v predhodnem odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, se šteje, da je program dokončen.

V primeru, da je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija odloči.

22. člen

V isto kategorijo presežnih delavcev se uvrstijo vsi delavci, ki v podjetju delajo na delovnih mestih, za katere se zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti za opravljanje dela.

23. člen

Pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, se upoštevajo kriteriji po naslednjem vrstnem redu:

Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost delavca. V primeru enake delovne uspešnosti se zapovrstjo upoštevajo naslednji korekcijski kriteriji za ohranitev zaposlitve:

-

1. kriterij: strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti zadrži delo tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma večjo strokovno usposobljenost);

-

2. kriterij: daljše delovne izkušnje za konkretno delovno mesto (v primeru enake delovne uspešnosti, enake stopnje strokovne izobrazbe in usposobljenosti, obdrži delovno mesto tisti delavec, ki ima daljše delovne izkušnje na konkretnem delovnem mestu);

-

3. kriterij: daljša delovna doba v podjetju;

-

4. kriterij: daljša skupna delovna doba; Za delavke z dopolnjenimi 35 leti delovne dobe in za delavce z dopolnjenimi 40 leti delovne dobe sta 3. in 4. kriterij, izločilna kriterija

-

5. kriterij: zdravstveno stanje delavca zaradi poklicne bolezni oziroma poškodbe, pridobljene z delom v podjetju;

-

6. kriterij: socialno stanje:

a)

delavec ali zakonec oziroma družinski član v skupnem gospodinjstvu se ukvarja z dodatno dejavnostjo (popoldanska obrt, zasebno podjetje,kmetijska dejavnost, solastništvo v zasebnih ali mešanih podjetjih) – izločilni kriterij,

b)

nezaposlen zakonec,

c)

v družini so trije ali več, nepreskrbljenih otrok do 18. leta starosti oziroma za čas šolanja (osnovnošolsko ali srednješolsko izobraževanje),

č)

v družini sta dva nepreskrbljena otroka do 18 leta starosti oziroma za čas šolanja (osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje).

24. člen

Podjetje oziroma delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev. Delavci morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.

Sindikat in delavci, za katere se v primeru začasnega prenehanja potreb po njihovem delu sprejemajo ukrepi v skladu z zakonom, morajo biti pisno obveščeni o razlogih za začasno prenehanje potreb po delu in o vrsti ukrepa najkasneje tri dni pred uveljavitvijo ukrepa.

25. člen

V primerih, ko se začasni presežek rešuje z razporeditvijo v drugo podjetje, delavcem, ki so na tak način razporejeni, v njihovem podjetju pravice mirujejo. Delavci, ki so razporejeni v drugo podjetje, še naprej uresničujejo v svojem podjetju pravice do stanovanjskih kreditov, do uporabe počitniških zmogljivosti in do izobraževanja, pod enakimi pogoji kot delavci, ki niso začasen presežek.

O mirovanju pravic iz predhodnega odstavka ter o pravicah, ki jih delavci še naprej uresničujejo v svojem podjetju, se odloči s sklepom o razporeditvi v drugo podjetje.

15. Delovni čas

26. člen

Delovni čas v podjetjih s področja grafične in časopisne dejavnosti, založništva in knjigotrštva traja najmanj 40 ur na teden, vključno s plačanimi polurnimi odmori..

Razporeditev delovnega časa v koledarskem letu se opredeli s planom izrabe delovnega časa (delovni koledar), ki ga določi poslovodni organ podjetja, pri čemer naj bo fond ur praviloma enakomerno razdeljen na pet delovnih dni v tednu.

Poslovodni organ je dolžan sindikat obvestiti o razporeditvi delovnega časa v koledarskem letu in se pred odločitvijo opredeliti do stališč sindikata. Delovni čas se med letom lahko začasno prerazporedi v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in zahtevami delovnega procesa.

V primeru, da padeta eden oziroma dva dneva med praznike in dela proste dneve, se lahko ti dnevi prerazporedijo na prosto soboto ali pa se za te dneve določi kolektivni dopust.

27. člen

Delavec, ki je sklenil delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega ima enake pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.

V primeru, da delavec dela s krajšim delovnim časom, se razporeditev delovnega časa določi v dogovoru med delavcem in poslovodnim organom.

28. člen

Delo preko polnega delovnega časa sme trajati največ 8 ur tedensko oziroma 30 ur mesečno ali 180 ur letno.

Delavce se o potrebnem delu preko polnega delovnega časa seznani en dan prej.

Podatke o izkoriščenosti delovnega časa in o potrebi po uvedbi dela preko polnega delovnega časa spremlja organ upravljanja v podjetju.

Kolektivna pogodba grafične, časopisno informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti (velja za časopisno informativne, založniške in knjigotrške dejavnost)

Časovnica