Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 31-2023/1996, stran 2577 DATUM OBJAVE: 14.6.1996

VELJAVNOST: od 15.6.1996 do 7.11.2008 / UPORABA: od 15.6.1996 do 7.11.2008

RS 31-2023/1996

Verzija 3 / 4

Čistopis se uporablja od 8.11.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.3.2026: NEAKTUALEN.

Uradni list RS, št. 31/96, 16/08, 101/08, 101/08

Časovnica

Na današnji dan, 19.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 8.11.2008
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2023. Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine
Na podlagi 69., 84., 90. in 96. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in Uradni list RS, št. 8/90, 26/92), in 12. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št.75/94) minister za kulturo izdaja
P R A V I L N I K
o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Pravilnik ureja program in potek pripravništva in strokovnih izpitov (v nadaljnjem besedilu: izpit) za zaposlene, ki se pripravljajo na strokovno delo ter določa pogoje in postopek za pridobivanje nazivov za zaposlene v dejavnostih s področja varstva dediščine, to je v arhivski dejavnosti, konservatorski za nepremično kulturno dediščino, konservatorski – restavratorski in muzejski dejavnosti. Za zaposlenega po tem pravilniku velja tudi druga oseba, ki ni redno zaposlena, vendar pa trajno opravlja strokovno delo v javnih zavodih, zavodih, društvih, javnih in zasebnih organizacijah (v nadaljnjem besedilu: zavod) v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine.

2. člen

Zaposleni, ki v dejavnostih s področja varstva dediščine opravlja ali se pripravlja na strokovno delo, za katerega je potrebna srednja, višja ali visoka strokovna izobrazba, mora predhodno opraviti izpit.

3. člen

Posamezni naziv lahko pridobi zaposleni na strokovnih delih v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine, če ima strokovno izobrazbo, določeno s sistemizacijo delovnih mest v zavodu, če ima opravljen izpit in če izpolnjuje druge pogoje po tem pravilniku.
Nazivi po tem pravilniku so:

-

v arhivski dejavnosti:
arhivski tehnik, samostojni arhivski tehnik, arhivski sodelavec, višji arhivski sodelavec, arhivist, višji arhivist, arhivski svetovalec in arhivski svetnik;

-

v konservatorski – restavratorski dejavnosti:
konservatorski – restavratorski tehnik, samostojni konservatorski – restavratorski tehnik, konservatorski – restavratorski sodelavec, višji konservatorski – restavratorski sodelovalec, konservator-restavrator, višji konservator-restavrator, konservatorski – restavratorski svetovalec in konservatorski – restavratorski svetnik;

-

v konservatorski dejavnosti za nepremično kulturno dediščino:
konservatorski tehnik, samostojni konservatorski tehnik, konservatorski sodelavec, višji konservatorski sodelavec, konservator, višji konservator, konservatorski svetovalec in konservatorski svetnik;

-

v muzejski dejavnosti:
muzejski tehnik, samostojni muzejski tehnik, muzejski sodelavec, višji muzejski sodelavec, kustos, višji kustos, muzejski svetovalec in muzejski svetnik.

4. člen

Izpit se opravlja pred komisijo, ki odloča tudi o podelitvi nazivov po tem pravilniku. Komisijo za posamezno dejavnost varstva kulturne dediščine iz 1. člena (v nadaljnjem besedilu: komisija) imenuje minister, pristojen za kulturo, na predlog Uprave Republike Slovenije za kulturno dediščino oziroma Arhiva Republike Slovenije za področje arhivske dejavnosti.
O podelitvi naziva svetnik v posamezni dejavnosti iz 1. člena odloča skupna komisija za podeljevanje naziva svetnik v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: skupna komisija), ki jo imenuje minister, pristojen za kulturo.
Komisije in skupna komisija imajo sedež na Upravi Republike Slovenije za kulturno dediščino, razen komisije za arhivsko dejavnost, ki ima sedež pri Arhivu Republike Slovenije.
Komisije odločajo o podelitvi nazivov po tem pravilniku na zahtevo zaposlenega in po predlogu direktorja zavoda ter na podlagi predloženih dokazil.

III. POGOJI ZA PRIDOBITEV NAZIVA V DEJAVNOSTIH S PODROČJA VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE

23. člen

Zaposleni, ki opravi izpit, predpisan s tem pravilnikom, pridobi naziv:

-

s srednjo 4-letno šolo – arhivski tehnik, muzejski tehnik, konservatorski – restavratorski tehnik, konservatorski tehnik za nepremično kulturno dediščino;

-

z višjo strokovno izobrazbo – arhivski sodelavec, muzejski sodelavec, konservatorski – restavratorski sodelavec, konservatorski sodelavec za nepremično kulturno dediščino;

-

z visoko strokovno izobrazbo – arhivist, kustos, konservator-restavrator, konservator za nepremično kulturno dediščino.

24. člen

Naziv samostojni arhivski tehnik, samostojni muzejski tehnik, samostojni konservatorski – restavratorski tehnik ali strokovni naziv samostojni konservatorski tehnik za nepremično kulturno dediščino lahko pridobi kandidat, če:

-

ima najmanj pet let naziv, pridobljen na podlagi opravljenega izpita;

-

predloži pisno utemeljitev pristojnega nadrejenega strokovnega delavca oziroma predstojnika, ki oceni, da je kandidatovo strokovno delo kvalitetno in kvantitativno zadovoljivo ter številčno oceni kandidatovo opravljeno delo.

25. člen

Naziv višji arhivski sodelavec, višji muzejski sodelavec, višji konservatorski – restavratorski sodelavec ali konservatorski sodelavec za nepremično kulturno dediščino lahko pridobi kandidat, če:

-

ima najmanj pet let naziv sodelavca, pridobljenega na podlagi opravljenega izpita;

-

predloži pisno utemeljitev pristojnega nadrejenega strokovnega delavca oziroma predstojnika, ki oceni, da je kandidatovo strokovno delo kvalitetno in kvantitativno zadovoljivo ter številčno oceni kandidatovo opravljeno delo.

26. člen

Naziv višji arhivist, višji kustos, višji konservator-restavrator ali naziv višji konservator za nepremično kulturno dediščino lahko pridobi, kandidat, če:

-

ima najmanj pet let naziv arhivista, kustosa, konservatorja – restavratorja ali konservatorja za nepremično kulturno dediščino;

-

predloži pisno utemeljitev pristojnega nadrejenega strokovnega delavca oziroma predstojnika, ki oceni, da je kandidatovo strokovno delo kvantitativno in kvalitativno zadovoljivo;