2023. Pravilnik o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine
Na podlagi 69., 84., 90. in 96. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in Uradni list RS, št. 8/90, 26/92), in 12. člena zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št.75/94) minister za kulturo izdaja
P R A V I L N I K
o pripravništvu, strokovnih izpitih in pridobivanju nazivov za zaposlene v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine
Pravilnik ureja program in potek pripravništva in strokovnih izpitov (v nadaljnjem besedilu: izpit) za zaposlene, ki se pripravljajo na strokovno delo ter določa pogoje in postopek za pridobivanje nazivov za zaposlene v dejavnostih s področja varstva dediščine, to je v arhivski dejavnosti, konservatorski za nepremično kulturno dediščino, konservatorski – restavratorski in muzejski dejavnosti. Za zaposlenega po tem pravilniku velja tudi druga oseba, ki ni redno zaposlena, vendar pa trajno opravlja strokovno delo v javnih zavodih, zavodih, društvih, javnih in zasebnih organizacijah (v nadaljnjem besedilu: zavod) v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine.
Zaposleni, ki v dejavnostih s področja varstva dediščine opravlja ali se pripravlja na strokovno delo, za katerega je potrebna srednja, višja ali visoka strokovna izobrazba, mora predhodno opraviti izpit.
Posamezni naziv lahko pridobi zaposleni na strokovnih delih v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine, če ima strokovno izobrazbo, določeno s sistemizacijo delovnih mest v zavodu, če ima opravljen izpit in če izpolnjuje druge pogoje po tem pravilniku.
Nazivi po tem pravilniku so:
arhivski tehnik, samostojni arhivski tehnik, arhivski sodelavec, višji arhivski sodelavec, arhivist, višji arhivist, arhivski svetovalec in arhivski svetnik;
-
v konservatorski – restavratorski dejavnosti:
konservatorski – restavratorski tehnik, samostojni konservatorski – restavratorski tehnik, konservatorski – restavratorski sodelavec, višji konservatorski – restavratorski sodelovalec, konservator-restavrator, višji konservator-restavrator, konservatorski – restavratorski svetovalec in konservatorski – restavratorski svetnik;
-
v konservatorski dejavnosti za nepremično kulturno dediščino:
konservatorski tehnik, samostojni konservatorski tehnik, konservatorski sodelavec, višji konservatorski sodelavec, konservator, višji konservator, konservatorski svetovalec in konservatorski svetnik;
muzejski tehnik, samostojni muzejski tehnik, muzejski sodelavec, višji muzejski sodelavec, kustos, višji kustos, muzejski svetovalec in muzejski svetnik.
Izpit se opravlja pred komisijo, ki odloča tudi o podelitvi nazivov po tem pravilniku. Komisijo za posamezno dejavnost varstva kulturne dediščine iz 1. člena (v nadaljnjem besedilu: komisija) imenuje minister, pristojen za kulturo, na predlog Uprave Republike Slovenije za kulturno dediščino oziroma Arhiva Republike Slovenije za področje arhivske dejavnosti.
O podelitvi naziva svetnik v posamezni dejavnosti iz 1. člena odloča skupna komisija za podeljevanje naziva svetnik v dejavnostih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: skupna komisija), ki jo imenuje minister, pristojen za kulturo.
Komisije in skupna komisija imajo sedež na Upravi Republike Slovenije za kulturno dediščino, razen komisije za arhivsko dejavnost, ki ima sedež pri Arhivu Republike Slovenije.
Komisije odločajo o podelitvi nazivov po tem pravilniku na zahtevo zaposlenega in po predlogu direktorja zavoda ter na podlagi predloženih dokazil.
1. Organizacija pripravništva
Pripravniška doba je obvezna za vse zaposlene, ki se po končanem rednem izobraževanju v zavodu pripravljajo na strokovno delo, za katerega je potrebna srednja, višja ali visoka izobrazba.
Namen pripravništva je seznaniti pripravnika z različnimi oblikami varstva nepremične ali premične kulturne dediščine in kulturnih vrednot na področju naravne dediščine, z metodami strokovnega dela in s strokovnimi nalogami, za katere se pripravlja, ga pripraviti na strokovni izpit in poznejše strokovno delo.
Pripravništvo se izvaja po določenem programu in pod vodstvom mentorja.
Pripravniška doba za zaposlenega, ki se po končanem rednem izobraževanju pripravlja na strokovno delo v zavodu, traja:
-
6 mesecev za pripravnika s srednjo izobrazbo;
-
9 mesecev za pripravnika z višjo izobrazbo;
-
12 mesecev za pripravnika z visoko izobrazbo.
Če je bil pripravnik začasno odsoten z dela več kot 30 dni, se pripravniška doba lahko podaljša za čas odsotnosti, vendar največ za šest mesecev, pri čemer se ne upošteva redni letni dopust. O upravičenosti podaljšanja pripravniške dobe odloča direktor zavoda.
Ob koncu pripravniške dobe opravi pripravnik izpit.
Pripravniki opravljajo pripravniško prakso v svojem zavodu in v zavodu, ki je matičen za stroko, gradivo ali vrsto dediščine.
Direktor zavoda, v katerem poteka pripravništvo, določi pripravniku mentorja, ki spremlja in vodi pripravnika ves čas pripravniške dobe in ob koncu pripravniške dobe poda poročilo o delu pripravnika.
Mentor mora imeti najmanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik, opravljen strokovni izpit in najmanj pet let delovnih izkušenj v stroki. V konservatorsko – restavratorski dejavnosti mora imeti mentor najmanj naziv višji konservator-restavrator.
Za izpopolnjevanje v posamezni stroki se pripravniku lahko določi inštruktorja, ki o delu pripravnika poroča mentorju.
Pripravništvo poteka po programu, ki ga predlaga mentor, potrdi pa direktor zavoda, v katerem poteka pripravništvo. Program pripravništva mora ustrezati zahtevam strokovnega izpita za posamezno stopnjo strokovne izobrazbe ter posebnim nalogam dejavnosti varstva.
Program pripravništva, ki poteka v zavodu, ki je matičen za stroko, gradivo ali vrsto dediščine, se pripravi sporazumno z direktorjem zavoda, v katerem je pripravnik zaposlen.
Program pripravništva po tem pravilniku obsega splošni in posebni del.
Splošni del programa je enoten za vse pripravnike ne glede na stopnjo njihove strokovne izobrazbe. Obsega pridobitev splošnih delovnih izkušenj glede na delovno okolje, seznanitev z varstvom in ohranjanjem kulturne dediščine, poslovanjem in organizacijo zavoda ter s temeljnimi načeli kodeksa poklicne etike. Obsega tudi program splošnega dela izpita.
Posebni del programa obsega spoznavanje stroke in praktično usposabljanje za opravljanje posameznih strokovnih nalog.
V program pripravništva je lahko vključena tudi praktična naloga, ki jo komisija upošteva kot praktični del strokovnega izpita.
Program pripravništva mora opredeliti:
-
strokovne naloge, ki jih mora spoznati pripravnik;
-
trajanje posameznih faz pripravniškega usposabljanja;
-
način spremljanja in nadzora nad pripravniškim usposabljanjem;
-
roke, povezane z opravljanjem izpitov in njihove vsebine;
-
literaturo in gradivo, s katerimi se mora seznaniti pripravnik, pri čemer literaturo in gradivo iz prve alinee pripravi mentor, literaturo in gradivo za izpit pa komisija;
-
druga določila, pomembna za uspešno pripravniško usposabljanje.
Pripravniku se mora pred pričetkom pripravniške dobe določiti mentorja, predložiti program pripravništva in program izpita.
Pripravnik vodi o poteku pripravništva dnevnik, način vodenja dnevnika s sklepom podrobneje določi direktor zavoda, v katerem poteka pripravništvo.
Za pripravnike, ki so pri opravljanju programa pripravništva in delovnih nalog posebno uspešni in s tem dokazujejo, da so si že pridobili strokovno znanje in izkušnje za opravljanje strokovnih nalog, lahko mentor izjemoma predlaga skrajšanje pripravniške dobe, toda ne več kot za eno tretjino. O skrajšanju pripravniške dobe odloča direktor zavoda, v katerem poteka pripravništvo.
Z izpitom se ugotovi in oceni strokovna usposobljenost kandidata za opravljanje določenih strokovnih del na delovnem mestu v zavodu.
Izpiti za posamezne nazive so enotni, ne glede na vrsto zavoda, v katerem je kandidat zaposlen.
Zaposleni na strokovnih delih, ki pride v zavod iz druge dejavnosti in ima več delovne dobe, kot je to določeno v 6. členu tega pravilnika, ni več pripravnik, vendar mora opraviti dopolnilni del izpita s področij, ki jih ni opravil pri izpitu v drugi stroki. Tak zaposleni mora opraviti dopolnilni del izpita v roku, ki ni krajši od šestih mesecev in ne daljši od enega leta in ga določi direktor zavoda.
Zaposleni, ki je že opravil izpit in je v času zaposlitve pridobil stopnjo strokovne izobrazbe, ki je višja od prejšnje, v okviru katere je opravil izpit, lahko opravi dopolnilni del izpita za pridobitev višjega naziva iz predmetov, ki jih ni opravil pri prejšnjem izpitu. Če je zaposleni že razporejen na delovno mesto, ki ustreza njegovi na novo pridobljeni višji strokovni izobrazbi, mora opraviti dopolnilni del izpita za višji naziv od dosedanjega najkasneje v enem letu od dneva, ko je bil razporejen na tako delovno mesto.
Program izpita obsega splošni in posebni del, ki sta sestavni del tega pravilnika (priloga I).
Splošni del izpita je enoten za vse pripravnike ne glede na stopnjo njihove izobrazbe in obsega znanja o:
-
ustavni ureditvi in delovnopravni zakonodaji;
-
osnovah pravne ureditve na področju kulture, zlasti na področju varstva kulturne dediščine;