45. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Češke republike o mednarodnem cestnem prometu (BCZCP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ČEŠKE REPUBLIKE O MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU (BCZCP)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Češke republike o mednarodnem cestnem prometu (BCZCP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. aprila 1999.
Ljubljana, 30. aprila 1999
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ČEŠKE REPUBLIKE O MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU (BCZCP)
Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Češke republike o mednarodnem cestnem prometu, podpisan 21. marca 1997 v Pragi.
Sporazum se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:*
S P O R A Z U M
MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ČEŠKE REPUBLIKE O MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU
Vlada Republike Slovenije in Vlada Češke republike (v nadaljevanju “pogodbenici“)
sta se, v želji podpreti obojestransko ugoden razvoj trgovskih in gospodarskih odnosov, olajšati ter urediti mednarodni cestni prevoz potnikov in blaga med obema državama oziroma tranzit čez njiju, ob spoštovanju zahtev za varstvo okolja in varnosti v cestnem prometu
(1)
Določila tega sporazuma se nanašajo na mednarodni cestni prevoz oseb in stvari med Republiko Slovenijo in Češko republiko ter tranzit čez njuni ozemlji, ki ga bodo opravljali prevozniki držav pogodbenic, ki imajo za to pooblastilo v skladu z zakonskimi predpisi svoje države pogodbenice.
(2)
Pristojni organ pogodbenice za izvajanje tega sporazuma je:
– v Republiki Sloveniji Ministrstvo za promet in zveze,
– v Češki republiki Ministrstvo za promet in zveze.
(1)
Pod pojmom “prevoz oseb“ se v smislu tega sporazuma razume prevoz oseb in njihove prtljage z avtobusi na tuj ali svoj račun. Zajema tudi prazne vožnje avtobusov v zvezi s tem prevozom.
(2)
Pojem “avtobus“ pomeni cestno motorno vozilo, ki je namenjeno prevažanju oseb in ki ima poleg sedeža za voznika še več kot osem sedežev.
(1)
Pojem “redna avtobusna linija“ pomeni prevoz, ki poteka po vnaprej odobreni progi, po vnaprej odobrenem voznem redu in ceni vozovnic, pri čemer potniki vstopajo in izstopajo na kraju odhoda in prihoda kot tudi na odobrenih vmesnih postajališčih.
(2)
Vsako redno avtobusno linijo med pogodbenicama kakor tudi tranzit čez njuni ozemlji, morajo odobriti pristojni organi pogodbenic na podlagi medsebojnega sporazuma.
(3)
Vlogo za dovoljenje vloži prevoznik pri pristojnem organu pogodbenice v državi, kjer ima sedež ali prebivališče in kjer so registrirana njegova vozila.
(4)
Vloga iz tretjega odstavka mora vsebovati te podatke:
a)
ime prevoznika, njegov sedež ali prebivališče oziroma tudi kraj podjetja s popolnim naslovom,
c)
zahtevano trajanje veljavnosti dovoljenja,
d)
dobo obratovanja in število voženj (npr. dnevno, tedensko),
f)
opis proge (vsa postajališča za vstop in izstop potnikov, mejni prehodi),
g)
dolžino proge za vožnjo tja in nazaj,
h)
čas vožnje in čas odmora voznikov,
i)
število sedežev v avtobusu,
j)
voznina in tarifni pogoji.
(5)
Pristojni organ pogodbenice iz tretjega odstavka bo vlogo, ki vsebuje vse predpisane podatke in svoje mnenje predložil pristojnemu organu druge pogodbenice, ki bo odločal o izdaji dovoljenja za tisti del redne avtobusne linije, ki poteka čez ozemlje njegove države, na podlagi veljavnih zakonskih predpisov.