(1)
Pojem “redna avtobusna linija“ pomeni prevoz, ki poteka po vnaprej odobreni progi, po vnaprej odobrenem voznem redu in ceni vozovnic, pri čemer potniki vstopajo in izstopajo na kraju odhoda in prihoda kot tudi na odobrenih vmesnih postajališčih.
(2)
Vsako redno avtobusno linijo med pogodbenicama kakor tudi tranzit čez njuni ozemlji, morajo odobriti pristojni organi pogodbenic na podlagi medsebojnega sporazuma.
(3)
Vlogo za dovoljenje vloži prevoznik pri pristojnem organu pogodbenice v državi, kjer ima sedež ali prebivališče in kjer so registrirana njegova vozila.
(4)
Vloga iz tretjega odstavka mora vsebovati te podatke:
a)
ime prevoznika, njegov sedež ali prebivališče oziroma tudi kraj podjetja s popolnim naslovom,
b)
vrsto prevozništva,
c)
zahtevano trajanje veljavnosti dovoljenja,
d)
dobo obratovanja in število voženj (npr. dnevno, tedensko),
e)
vozni red,
f)
opis proge (vsa postajališča za vstop in izstop potnikov, mejni prehodi),
g)
dolžino proge za vožnjo tja in nazaj,
h)
čas vožnje in čas odmora voznikov,
i)
število sedežev v avtobusu,
j)
voznina in tarifni pogoji.
(5)
Pristojni organ pogodbenice iz tretjega odstavka bo vlogo, ki vsebuje vse predpisane podatke in svoje mnenje predložil pristojnemu organu druge pogodbenice, ki bo odločal o izdaji dovoljenja za tisti del redne avtobusne linije, ki poteka čez ozemlje njegove države, na podlagi veljavnih zakonskih predpisov.
(6)
Izdano dovoljenje velja največ pet let in se lahko na zahtevo podaljša.