3097. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Selniška dobrava
Na podlagi prvega in tretjega odstavka 74. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A in 41/04 – ZVO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Selniška dobrava
Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnika Selniška dobrava (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje) na območju Občine Selnica ob Dravi, ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, ter vodovarstveni režim in roke, v katerih morajo lastniki ali drugi posestniki nepremičnin na tem območju svoje delovanje prilagoditi določbam te uredbe.
(1)
Vodovarstveno območje sestavljajo območje zajetja in tri notranja območja, ki so prikazana v publikacijski karti v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2)
Območje zajetja, določeno okoli črpalne vrtine GV-1, je v publikacijski karti iz prejšnjega odstavka označeno z belo barvo in oznako "0".
(3)
Notranja območja so v publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena označena na naslednji način:
-
najožje vodovarstveno območje z oranžno barvo in oznako "VVO I",
-
ožje vodovarstveno območje z rumeno barvo in oznako "VVOII" in
-
širše vodovarstveno območje z zeleno barvo in oznako "VVO III".
(4)
Notranja območja se delijo na najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, na ožja vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom in na širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom.
(5)
Vodovarstveno območje se evidentira v vodnem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov.
(1)
Meje vodovarstvenega območja, območja zajetja in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema in prikazani na karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2)
Seznam parcel, ki ležijo na vodovarstvenem območju, je naveden v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz marca 2005, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
(3)
Če se parcele na vodovarstvenem območju združujejo s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj vodovarstvenega območja, se za gradnje na novonastalih parcelah določi vodovarstveni režim, ki je strožji.
II. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA RABO VODE
(1)
Na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedana raba podzemne vode, razen za javno oskrbo s pitno vodo.
(2)
Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo podzemne vode, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za oskrbo s pitno vodo.
Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena je na najožjem vodovarstvenem območju dovoljena raba podzemne vode za lastno oskrbo s pitno vodo za kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100288246 in je za rabo pridobljena vodna pravica.
III. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA GRADNJO
(1)
Na območju zajetja je prepovedana gradnja, razen gradnje, ki je namenjena za oskrbo s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.
(2)
Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali kakovost pitne vode.
(1)
Na notranjih območjih je prepovedana gradnja, ki je v tabeli 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označena z oznako "-".
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, če se ne spremeni namembnost objekta oziroma sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa.
(3)
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih ali gradnja novih vojaških objektov, objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah in objektov za varnost, če se pri rekonstrukciji ne spremenita velikost in namembnost objekta in če sprememba rabe objekta ali gradnja novega objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če je pri rekonstrukciji ali gradnji novega objekta k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov izdano vodno soglasje.
(4)
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov ob hkratni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.
(1)
Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabeli 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako "+".
(2)
Za gradnjo na notranjih območjih, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako "pd", je treba pridobiti vodno soglasje.
(3)
Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako "pp", če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.
(4)
Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip«, če gre za gradnjo infrastrukture v skladu z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ki je sprejet v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, in za katerega je izvedena celovita presoja vplivov na okolje ter pridobljeno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Sprejemljivost vplivov objekta infrastrukture na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje preverja ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(5)
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
(6)
Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(1)
Vodno soglasje se lahko izda za gradnjo na vodovarstvenem območju, če je zagotovljen priključek objekta na javno kanalizacijo za odvajanje odpadnih voda in so vplivi objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa sprejemljivi.
(2)
Za gradnjo na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, ta ni zahtevana, se vodno soglasje lahko izda, če se komunalna odpadna voda odvaja in čisti na način, kot je to določeno s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(1)
Ne glede na določbe 7. člena te uredbe je samo za potrebe kmetije iz 5. člena te uredbe gradnja na najožjem vodovarstvenem območju na parcelah iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, dovoljena, če gre za:
-
gradnjo stanovanjskega objekta,
-
gradnjo pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov iz tabele 1.3 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporedno številko 3, razen krmišča, molzišča, ribnika in zbiralnika gnojnice in gnojevke do 150 m3,
-
gradnjo garaže za kmetijsko mehanizacijo,
-
povečanje zmogljivosti silosov za spravilo pridelka,
-
postavitev rastlinjakov,
-
povečanje zmogljivosti zbiralnika gnojnice in gnojevke, pri čemer mora biti dno zbiralnika gnojnice in gnojevke najmanj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode glede na povprečje nivoja gladin v zadnjih 10 letih in ne sme presegati velikosti 150 m3. Objekt mora biti neprepusten za vodo.
(2)
Za gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del iz prejšnjega odstavka se lahko izda vodno soglasje, če:
-
je zagotovljeno zbiranje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi ali nepretočni greznici v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, ali
-
je zbiranje komunalne odpadne vode določeno kot investicija v načrtu razvojnih programov Občine Selnica ob Dravi ter programu opremljanja zemljišč za gradnjo, ki je izdelan v skladu s predpisi o urejanju prostora, oziroma se v skladu s programom opremljanja zemljišč gradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med Občino Selnica ob Dravi in investitorjem, in
-
med gradnjo in rabo objekta to ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa; objekt mora biti izveden tako, da je preprečeno ponikanje ali spiranje odpadnih voda ali drugih sredstev v podzemne vode ali zajetje; skladiščenje snovi v objektu, ki pomenijo tveganje za onesnaženje podzemne vode, ni dovoljeno, in
-
gre za nujna vzdrževalna dela ali rekonstrukcijo obstoječih stavb, s katero se preprečita ogrožanje zdravja in življenja ljudi ter nastanek škode na premoženju v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(1)
Ne glede na določbe 7. člena te uredbe sta na ožjem vodovarstvenem območju gradnja in izvedba gradbenih del na parcelah iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, dovoljeni in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje, če gre:
-
po prenehanju izkoriščanja gramoza v gramoznici za gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, razen nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedenih pod zaporednimi številkami 5, 8, 9, 10, 10 a, 14, 16, 17, 18, 19 in 21 ter 3 in 6, če je za gradnjo objektov potrebna presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in 13, če gre za znanstvenoraziskovalno delo. Gradnja novih objektov je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi objekti na območju priključeni na urejeno javno kanalizacijo v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.