Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin |...

1206. Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin

Na podlagi 5. in 6. člena ter v zvezi s 126. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o uravnavanju obsega vinogradniških površin

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta uredba ureja obseg vinogradniških površin, dovoljenja za krčitev vinogradov, podpore za trajno opustitev vinogradniške pridelave in prestrukturiranje vinogradniških površin za izvajanje:

-

Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L št. 179 z dne 14. 7. 1999, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva (vključno z veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo), prometne politike, obdavčitve, statistike, energetike, okolja, sodelovanja na področjih pravosodja in notranjih zadev, carinske unije, zunanjih odnosov, skupne zunanje in varnostne politike ter institucij zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1493/1999/ES) in

-

Uredbe Komisije (ES) št. 1227/2000 z dne 31. maja 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino v zvezi z obsegom vinogradniških površin (UL L št. 143 z dne 16. 6. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 1460/2006 z dne 2. oktobra 2006 o odstopanju od Uredbe (ES) št. 1227/2000 v zvezi s prehodno ureditvijo glede končnih dodelitev za prestrukturiranje in adaptacijo vinogradov (UL L št. 272 z dne 3. 10. 2006, str. 9) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1227/2000/ES).

2. člen

Izrazi v tej uredbi pomenijo naslednje:

1.

Pridelovalec je fizična ali pravna oseba, ki obdeluje vinograd za pridelavo grozdja in je vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: register).

2.

Pridelovalec za lastno uporabo je fizična oseba, ki obdeluje vinograd za pridelavo grozdja, vendar le za lastno uporabo, in pridela manj kakor 240 litrov vina letno na polnoletnega člana kmetijskega gospodarstva oziroma obdeluje manj kakor 0,02 ha vinograda na polnoletnega člana kmetijskega gospodarstva in ne več kakor 0,1 ha oziroma največ 500 trsov na kmetijsko gospodarstvo.

3.

Vinograd je vinograd za pridelavo grozdja iz 4. točke tega člena in vinograd za druge namene, ki niso pridelava grozdja za mošt ali vino.

4.

Vinograd za pridelavo grozdja je vinograd, v katerem se ali se bo pridelalo grozdje, primerno za predelavo v mošt ali vino, ne glede na to, če se v tem vinogradu hkrati izvaja raziskovalna dejavnost ali žlahtnenje ali trsničarska dejavnost.

5.

Vinograd za pridelavo grozdja, ki ga obdeluje pridelovalec, je vinograd v skladu s predpisi, ki urejajo register.

6.

Vinograd, potreben obnove zaradi izčrpanosti, je vinograd, ki je star najmanj 40 let in v njem vinska trta ne rodi več primerno in redno oziroma zaradi starosti ali neustrezne obdelave ne omogoča več gospodarne pridelave.

7.

Vinograd, potreben obnove zaradi prestrukturiranja, je vinograd:

-

star najmanj 10 in največ 40 let, na katerem ni možna gospodarna pridelava grozdja zaradi naravnih in izjemoma tudi tržnih razlogov ali

-

starejši od 40 let, če je iz podatkov o prijavljenem pridelku v registru razvidno, da je povprečen letni pridelek v zadnjih treh letih presegal 2500 kg grozdja na ha ali

-

mlajši od 10 let, če pristojni fitopatološki organ ugotovi, da v vinogradu zaradi virusnih in virozam podobnih bolezni vinske trte število odmrlih trsov presega 15 odstotka trsov ali da je skupno število okuženih in odmrlih trsov večje od 30 odstotkov.

8.

Obnova vinograda je posaditev trsnih cepljenk žlahtne vinske trte na izkrčeno ali novo površino.

9.

Posaditev vinograda je stanje, ko so v vinogradu zasajeni vsi trsi.

10.

Prestrukturiranje je zaključeno v skladu s programom prestrukturiranja vinogradniških površin (v nadaljnjem besedilu: program prestrukturiranja), ko so na površini, ki je predmet prestrukturiranja, v celoti izvedena vsa dela, navedena v potrjenem programu prestrukturiranja.

11.

Krčitev vinograda je popolna odstranitev vseh trsov na površini, posajeni s trto, in sicer na način, da se trse poseka pod cepljenim mestom ali se jih izruje. Če trsi niso cepljeni, jih je treba v celoti izruvati.

12.

Rodnost vinograda je obdobje, v katerem vinska trta primerno rodi, in nastopi najpozneje tri leta po vinskem letu, v katerem je bil vinograd posajen.

13.

Obseg vinogradniških površin je seštevek površin obstoječih vinogradov za pridelavo grozdja v Republiki Sloveniji, vpisanih v register, obsega pravic za ponovno posaditev vinograda in obsega pravic za posaditev vinograda iz rezerve pravic, razen vinogradov za pridelavo grozdja pridelovalcev za lastno uporabo in vinogradov, namenjenih izključno raziskovalni dejavnosti, žlahtnenju ali izključno pridelavi razmnoževalnega materiala.

14.

Vinsko leto je obdobje od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta.

II. OBSEG VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN

3. člen

(1)

Obseg vinogradniških površin na dan 23. november 2003, predstavlja seštevek obsega vinogradov, vpisanih v register na dan 23. november 2003, in obsega vinogradov, ki so bili izkrčeni in namesto njih ni bilo zasajenega novega vinograda, v obsegu 5.609 ha vinogradov, ki so v rezervi pravic za obnovo vinogradov iz 5. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: rezerva pravic), ki jo upravlja ministrstvo, pristojno za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2)

Obseg vinogradniških površin se uravnava s pravicami za obnovo vinogradov.

4. člen

(1)

Pravice za obnovo vinograda so pravice za ponovno posaditev vinograda in pravice za novo posaditev vinogradov.

(2)

Pravice za ponovno posaditev vinograda se dodelijo, če:

-

je pridelovalec izkrčil obstoječi vinograd ali

-

se vinograd sadi v okviru obsega pravic, ki izhaja iz v preteklosti izkrčenih vinogradov.

(3)

Pravice za novo posaditev vinogradov se dodelijo, če:

-

je bil pridelovalčev obstoječi vinograd razlaščen zaradi javnega interesa ali

-

je bil pridelovalčev vinograd vključen v komasacijski sklad in je pridelovalec iz tega sklada pridobil novo zemljišče ali

-

bo vinograd namenjen izključno trsničarski pridelavi ali

-

bo vinograd namenjen izključno za raziskovalne dejavnosti ali žlahtnenje ali

-

so Republiki Sloveniji dodeljene površine za novo posaditev vinogradov iz kvote, določene s predpisi.

5. člen

V rezervo pravic ministrstvo prenese:

-

neizrabljene pravice za ponovno posaditev vinograda iz prve alinee drugega odstavka prejšnjega člena,

-

pravice iz druge alinee drugega odstavka prejšnjega člena,

-

pravice iz pete alinee tretjega odstavka prejšnjega člena,

-

pravice za obnovo vinograda, ki so se jim pridelovalci pred iztekom roka za izrabo pravice za obnovo vinograda pisno odpovedali.

6. člen

(1)

Pridelovalec pridobi pravice za obnovo vinograda na podlagi vloge za izdajo dovoljenja za obnovo vinograda v skladu s predpisom, ki ureja register. Upravna enota, ki vodi register (v nadaljnjem besedilu: upravna enota), pridelovalcu dodeli pravice za obnovo vinograda hkrati z dovoljenjem za obnovo vinograda in pravice vpiše v register.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pridelovalec pridobi pravice za ponovno posaditev vinograda takoj, ko izvede krčitev vinograda in jo prijavi v register. Upravna enota na podlagi prijave krčitve na zahtevo pridelovalca dodeli pridelovalcu pravice za ponovno posaditev vinograda in pravice vpiše v register.

(3)

Pravice za obnovo vinograda iz rezerve pravic se pridelovalcu dodelijo le, če nima že dodeljenih pravic za obnovo vinograda, ki jih še ni uveljavil.

(4)

Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena upravna enota dodeli pridelovalcu pravice za obnovo vinograda, ki se nanaša na obstoječe vinograde, ki še niso vpisani v register in jih želi pridelovalec vpisati v register v skladu s predpisom, ki ureja register, tako, da pravice po uradni dolžnosti vpiše v register.

(5)

Na površinah, kjer je bila uveljavljena podpora za trajno opustitev vinogradniške pridelave iz III. poglavja te uredbe, ni mogoče pridobiti pravic za ponovno posaditev vinograda, niti zasaditi vinograda, ki ga obdeluje pridelovalec za lastno uporabo.

7. člen

(1)

Pravice za obnovo vinograda vodi ministrstvo v registru, in sicer po pridelovalcih in v rezervi pravic, vključno s podatkom o obdobju veljavnosti pravice.

(2)

Po pridelovalcih se vodijo pravice za ponovno posaditev vinograda iz prve alinee drugega odstavka 4. člena te uredbe in pravice za novo posaditev vinograda iz prve do četrte alinee tretjega odstavka 4. člena te uredbe.

(3)

V rezervi pravic se vodijo pravice iz 5. člena te uredbe.

8. člen

(1)

Pravice za obnovo vinograda pridelovalec uveljavi z dovoljenjem za obnovo vinograda, izdanim v skladu s predpisom, ki ureja register, in sicer po vrstnem redu dodelitve pravic.

(2)

Pravice za ponovno posaditev vinograda iz prve alinee drugega odstavka 4. člena te uredbe lahko pridelovalec uveljavi do izteka petega vinskega leta po letu, v katerem se je opravila krčitev obstoječega vinograda. Pred iztekom tega obdobja lahko pridelovalec, če sam ni povzročil zamude, zaprosi upravno enoto za podaljšanje teh pravic do izteka osmega vinskega leta po letu, v katerem se je opravila krčitev obstoječega vinograda.

(3)

Pravice za novo posaditev vinograda iz prve do četrte alinee tretjega odstavka 4. člena te uredbe lahko pridelovalec uveljavi do izteka drugega vinskega leta po letu dodelitve pravic za obnovo vinograda.

(4)

Pravice za obnovo vinograda, dodeljene iz rezerve pravic, lahko pridelovalec uveljavi do izteka drugega vinskega leta po letu dodelitve pravic za obnovo vinograda.

(5)

Pridelovalec se pravicam za obnovo vinograda lahko pisno odpove pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka.

(6)

Odpovedane pravice za obnovo vinograda in tiste, ki jih pridelovalci niso uveljavili v predpisanem roku, ministrstvo prerazporedi v rezervo pravic.

(7)

Če pravice iz rezerve pravic niso dodeljene do konca petega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene v rezervo pravic, se obseg vinogradniških površin v Republiki Sloveniji zmanjša za obseg teh pravic.

9. člen

(1)

Pravic za ponovno posaditev vinograda se ne dodeli pridelovalcem, ki so izkrčili vinograd:

-

ki ni bil namenjen pridelavi grozdja za vino ali