Uredba o Krajinskem parku Strunjan

4503. Uredba o Krajinskem parku Strunjan

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 49. člena v zvezi z drugim odstavkom 163. člena in drugim odstavkom 166. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03 – uradno prečiščeno besedilo in 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O o Krajinskem parku Strunjan

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen in varstveni cilji)

(1)

Z namenom, da se zavarujejo naravne vrednote ter ohranita biotska raznovrstnost in krajinska pestrost, se območje Strunjanskega polotoka določi za Krajinski park Strunjan (v nadaljnjem besedilu: park).

(2)

Varstveni cilji v parku so: ohranitev naravnih vrednot, ohranitev velike biotske raznovrstnosti, ohranitev populacij ogroženih in mednarodno varovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), ohranitev najmanj obstoječega obsega habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, ohranitev krajine z mozaično razporejenostjo krajinskih struktur, ohranitev ekoloških značilnosti solin, lagune in morske obale ter naravnih procesov in povezav med pršnim in bibavičnim pasom ter infralitoralom.

2. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba določa območje parka, območja ožjih zavarovanih območij v parku, pravila ravnanja in varstvene režime, način upravljanja parka, nadzora v parku in druga ravnanja, povezana z namenom te uredbe.

(2)

S to uredbo se določijo tudi razvojne usmeritve v parku, ki upoštevajo načelo trajnostnega razvoja.

II. OBMOČJE PARKA IN OŽJIH ZAVAROVANIH OBMOČIJ

3. člen

(ožja zavarovana območja)

V parku se določijo naslednja ožja zavarovana območja:

-

naravna vrednota Strunjanski klif, ev. št. 4802, z delom morja in neposrednim zaledjem se določi za Naravni rezervat Strunjan (v nadaljnjem besedilu: NR Strunjan);

-

naravna vrednota Strunjan – Stjuža, ev. št. 2846, in potencialno posebno ohranitveno območje Strunjanske soline s Stjužo, id. št. SI3000238, se določi za Naravni rezervat Strunjan – Stjuža (v nadaljnjem besedilu: NR Strunjan – Stjuža);

-

naravna vrednota Strunjan – Drevored pinij, ev. št. 141, se določi za Naravni spomenik Pinijev drevored (v nadaljnjem besedilu: NS Pinijev drevored).

4. člen

(meja parka in ožjih zavarovanih območij)

(1)

Meje parka in ožjih zavarovanih območij iz prejšnjega člena so določene na državni topografski karti v merilu 1: 10.000 in se podrobneje prikažejo na digitalnem katastrskem načrtu na parcelo natančno.

(2)

Zapisi prikaza meja iz prejšnjega odstavka se hranijo pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pri lokalnih skupnostih na območju parka in pri upravljavcu parka.

(3)

Meje parka in ožjih zavarovanih območij so prikazane tudi na publikacijski karti v merilu 1:20.000, ki je kot priloga sestavni del te uredbe.

(4)

Ministrstvo, pristojno za geodetske zadeve, na podlagi podatkov iz registra naravnih vrednot evidentira območje parka v bazi zemljiškega katastra.

III. RAZVOJNE USMERITVE

5. člen

(razvojne usmeritve)

Na območju parka se spodbuja trajnostni razvoj, ki je usklajen z varstvom naravnih vrednot ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti, ob hkratnem zagotavljanju razvojnih možnosti prebivalstva, ki se uresničujejo zlasti:

-

s spodbujanjem naravi prijaznih oblik kmetovanja;

-

z okolju prijaznim turizmom in rekreacijo;

-

z varstvom kulturne dediščine;

-

z izvajanjem solinarske dejavnosti na tradicionalen način in z njo povezane rabe produktov (slanica in fanga);

-

z uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri, tako da se ohranja njihova ekosistemska vrednost in obnovljivost ter da se ohranjajo habitati rastlinskih in živalskih vrst, habitatni tipi in naravne vrednote.

6. člen

(ukrepi)

Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti z naslednjimi ukrepi:

-

omogočanjem sodelovanja prebivalstva na območju parka pri pridobivanju finančnih sredstev iz različnih občinskih, državnih in meddržavnih skladov;

-

usmerjanjem sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij v varstvene in razvojne projekte, usklajene z namenom ustanovitve parka;

-

omogočanje povezovanja kmetijske, turistične, solinarske dejavnosti in z njo povezane rabe produktov, ribiške dejavnosti in dejavnosti varstva kulturne dediščine;

-

nudenjem strokovne pomoči in izobraževanjem ter ozaveščanjem prebivalcev parka.

IV. VARSTVENI REŽIMI IN PRAVILA RAVNANJA

4.1. Varstveni režimi

7. člen

(varstveni režim v parku)

V parku se ne izvajajo posegi, opravljajo dejavnosti in se ne ravna v obsegu in na način, ki bi lahko ogrozil varstvene cilje parka oziroma škodljivo vplival na naravne vrednote v taki meri, da bi se bistveno spremenile tiste lastnosti, ki so pomembne za njihovo ohranitev, biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost v parku ter ogrožal njegovo ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost, zlasti pa ni dovoljeno:

1.

poslabševati kakovosti vode in tal;

2.

nekontrolirano izpuščati ali odvajati tehnoloških ali komunalnih odpadnih vod, tekočih odpadkov ali drugih škodljivih tekočih snovi;

3.

odlagati ali odmetavati odpadkov;

4.

uničevati ali poškodovati gnezdišč in drugih pomembnih delov habitatov, kjer se živali prosto živečih vrst zadržujejo, hranijo ali razmnožujejo, skladno z načrtom upravljanja;

5.

voziti motornih vozil izven državnih in lokalnih cest, razen stanovalcev, lastnikov in najemnikov zemljišč, ter parkirati zunaj za to določenih mest, skladno z načrtom upravljanja;

6.

izvajati vojaških aktivnosti.

8. člen

(varstveni režim v NR Strunjan – Stjuža)

(1)

V NR Strunjan – Stjuža je poleg prepovedi iz prejšnjega člena prepovedano tudi:

1.

spreminjati vodni režim, razen zaradi varstva naravnih vrednot, ohranjanja biotske raznovrstnosti, ekoloških ali drugih opravičljivih razlogov;

2.

uničevati, poškodovati ali odnašati mikrobno odejo, ki prekriva dno solinarskih bazenov, in objektov ter naprav, namenjenih izvajanju tradicionalnega solinarstva (v nadaljnjem besedilu: solinarska infrastruktura);

3.

izvajati zemeljska dela ter graditi objekte razen zaradi dejavnosti iz 11. in 12. člena te uredbe;

4.

postavljati energetske vode;

5.

postavljati reklamne ali druge table, znamenja ali svetlobne napise, razen za potrebe označbe in predstavitve parka;

6.

spreminjati obstoječe strukture dna lagune, razen zaradi varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti, ekoloških ali drugih opravičljivih razlogov;

7.

umetno osvetljevati živali, njihova bivališča, zavetišča ali druge pomembne dele habitata;

8.

opravljati gospodarsko rabo naravnih virov, razen solinarstva, ki se tu izvaja na tradicionalen način (v nadaljnjem besedilu: tradicionalno solinarstvo);

9.

izvajati ribolov in ribolovne ukrepe ter gojiti morske živali (marikultura);

10.

odvzemati iz narave rastline in živali prosto živečih vrst;

11.

organizirati javne shode in javne prireditve, ki bi lahko ogrozile ugodno stanje habitatnih tipov in habitatov vrst;

12.

zadrževati se v nasprotju s predpisanimi pogoji obiskovanja in zadrževanja v parku;

13.

šotoriti;

14.

sidrati kakršnokoli plovilo ter pluti s polovili na motorni pogon, razen na za to določenih mestih z načrtom upravljanja;

15.

požigati in kuriti.

(2)

Ne glede na 10. točko prejšnjega odstavka se lahko odvzema iz narave rastline in živali prosto živečih vrst zaradi znanstvenih, raziskovalnih in izobraževalnih namenov po predhodno pridobljenem soglasju Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: zavod).

(3)

Mnenje o ogroženosti v primerih iz 11. točke prvega odstavka tega člena daje zavod.

(4)

V NR Strunjan – Stjuža je dovoljeno uporabljati vozila in plovila na motorni pogon v skladu s pogoji, določenimi z načrtom upravljanja parka.

9. člen

(varstveni režim v NR Strunjan)

(1)

V NR Strunjan je poleg prepovedi iz 7. člena te uredbe prepovedano tudi:

1.

povzročati hrup, eksplozije ali vibracije;

2.

odkopavati, lomiti ali razbijati kamnine oziroma okamnine;