Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu...

3824. Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje

Na podlagi 70. in 71. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 6. člena zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95) ter 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za okolje in prostor

P R A V I L N I K
o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa vrste snovi v odpadnih plinih, parametre stanja odpadnih plinov in obratovalne parametre, ki so predmet prvih meritev in obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: emisijski monitoring), metodologijo vzorčenja, merjenja in vrednotenja meritev ter način poročanja o opravljenih meritvah ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

Pravilnik določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki izvaja prve meritve ali emisijski monitoring.

2. člen

Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:

1.

Emisijske veličine so koncentracija in količina snovi v odpadnih plinih, parametri stanja odpadnih plinov, emisijski delež, stopnja razžveplanja, emisijski faktor in obratovalni parametri vira onesnaževanja, ki so predmet prvih meritev ali emisijskega monitoringa.

1.

1. Parametri stanja odpadnih plinov so temperatura, tlak, volumenski pretok in vlaga odpadnih plinov ter vsebnost kisika v njih. Parametri stanja odpadnih plinov so tudi črnina dimnih plinov ali druge fizikalne lastnosti odpadnih plinov, če so zanje s predpisi o emisiji snovi v zrak določene mejne vrednosti.

1.

2. Obratovalni parametri so za obratovanje vira onesnaževanja značilne emisijske veličine, ki niso neposredno povezane z lastnostmi odpadnih plinov, če so zanje s predpisi o emisiji snovi v zrak določene mejne vrednosti ali če so predpisani obratovalni pogoji naprave.

2.

Izmerjena vrednost je vrednost emisijske veličine, ki se prebere iz merilne naprave in običajno vsebuje izračun zaradi kalibracije merilne naprave in pretvarjanja rezultatov meritev v mersko enoto, v kateri se izrazi rezultat meritve. Izmerjena vrednost je trenutna vrednost vzorca odpadnih plinov ali za čas vzorčenja izračunana povprečna vrednost celotnega vzorca odpadnih plinov.

3.

Vzorec odpadnih plinov je del toka odpadnih plinov, ki se ga odvzame na določenem merilnem mestu v določenem časovnem obdobju na določen način in zanj velja, da je značilen za odpadne pline vira onesnaževanja.

3.

1. Ekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, pri katerem se vzorec odpadnih plinov odvzame iz notranjosti odvodnika plinov in odvede za obdelavo in analizo v merilno napravo, nameščeno zunaj odvodnika.

3.

2. Neekstraktivno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, pri katerem se analiza odpadnih plinov izvaja v notranjosti odvodnika plinov.

3.

3. Neprekinjeno vzorčenje je vzorčenje odpadnih plinov, ki poteka v času izvajanja posamezne meritve neprekinjeno. Tako izmerjene vrednosti so trenutne vrednosti emisijskih veličin.

3.

4. Sekvenčno vzorčenje je enkratno ali ponavljajoče se odvzemanje vzorcev odpadnih plinov, pri čemer so časi vzorčenja poljubno dolgi. Tako izmerjene vrednosti so običajno enake povprečnim vrednostim emisijskih veličin.

4.

Čas povprečenja je časovni interval, za katerega se izračuna povprečne vrednosti emisijskih veličin.

5.

Polurna povprečna vrednost je rezultat posamezne meritve, pri kateri je čas vzorčenja najmanj pol ure in čas povprečenja izmerjenih vrednosti enak časovnemu intervalu pol ure znotraj obdobja vzorčenja.

6.

Dnevna povprečna vrednost je aritmetično povprečje polurnih povprečnih vrednosti, izračunanih za obdobje dneva, v katerem vir onesnaževanja obratuje.

7.

Avtomatsko merjenje je merjenje emisijskih veličin z merilniki, ki z neprekinjenim vzorčenjem zagotavljajo merjenje trenutnih vrednosti v časovnih intervalih, ki niso daljši od desetih sekund, in shranjevanje ali zapisovanje rezultatov merjenja trenutnih vrednosti.

8.

Avtomatsko vrednotenje je sprotno vrednotenje avtomatsko izmerjenih trenutnih vrednosti, izračunavanje povprečnih vrednosti iz rezultatov avtomatskega merjenja, shranjevanje izračunanih povprečnih vrednosti na ustreznem elektronskem mediju in izpis povprečnih vrednosti ob koncu vsakega dneva.

9.

Zgornja meja merjenja je največja vrednost emisijske veličine, ki se jo lahko z merilno napravo izmeri.

3. člen

Zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega monitoringa je oseba, določena s predpisi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

4. člen

Izvedba prvih meritev ali emisijskega monitoringa obsega:

-

vzorčenje odpadnih plinov,

-

merjenje vsebnosti snovi v odpadnih plinih ter preračunavanje rezultatov meritev na enoto prostornine suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih in na predpisano računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, če je njena vrednost za posamezni vir onesnaževanja določena s predpisi o emisiji snovi v zrak,

-

merjenje in vrednotenje parametrov stanja odpadnih plinov in obratovalnih parametrov,

-

merjenje in izračun količine snovi v odpadnih plinih, emisijskih deležev, stopnje razžveplanja in emisijskih faktorjev, če je s predpisi o emisiji snovi v zrak zanje določena mejna vrednost,

-

izdelavo poročila o opravljenih meritvah.

II. PRVE MERITVE

5. člen

Pri prvih meritvah mora zavezanec zagotoviti izvedbo meritev:

-

parametrov stanja odpadnih plinov,

-

koncentracije snovi v odpadnih plinih,

-

količine snovi v odpadnih plinih, emisijskih deležev, stopnje razžveplanja, emisijskih faktorjev, obratovalnih parametrov vira onesnaževanja in drugih iz lastnosti odpadnih plinov izvedenih veličin, za katere so s posebnim predpisom o emisiji snovi v zrak za vir onesnaževanja določene mejne vrednosti.

Zavezanec iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti izvedbo meritev koncentracije vseh tistih snovi v odpadnih plinih, za katere so s predpisom določene mejne vrednosti.

Meritve emisije snovi, za katere so v okviru emisijskega monitoringa predpisane trajne meritve, se pri prvih meritvah izvedejo z napravami za avtomatsko merjenje emisijskih veličin in avtomatsko vrednotenje izmerjenih trenutnih vrednosti.

6. člen

Pri prvih meritvah zavezancu ne glede na določbe prejšnjega člena ni treba zagotoviti izvedbe meritev:

-

vsebnosti kisika, če za vir onesnaževanja s predpisi o emisiji snovi v zrak ni določena računska vsebnost kisika v odpadnih plinih,

-

volumenskega pretoka odpadnih plinov, če za vir onesnaževanja s predpisi o emisiji snovi v zrak ni določena mejna vrednost za količine snovi v odpadnih plinih,

-

parametrov stanja odpadnih plinov, če se njihove vrednosti v času ne spreminjajo ali se jih lahko določi na drug način.

7. člen

Za nov vir onesnaževanja ali vir onesnaževanja v rekonstrukciji, za katerega se skladno z zakonom presojajo vplivi na okolje, se lahko v okoljevarstvenem soglasju razširi ali zoži obseg snovi, za katere je treba izvesti meritve koncentracije snovi skladno s 5. členom te uredbe.

Obseg snovi iz prejšnjega odstavka se razširi, če gre za vir onesnaževanja, za katerega velja poseben predpis o emisiji snovi v zrak, in iz poročila o vplivih na okolje izhaja, da je pričakovana količina snovi v odpadnih plinih pri največjem obremenjevanju okolja večja od mejnih količin, določenih v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

Obseg snovi iz prvega odstavka tega člena se zoži, če gre za vir onesnaževanja, za katerega ni posebnega predpisa o emisiji snovi v zrak, in iz poročila o vplivih na okolje izhaja, da je pričakovana količina snovi v odpadnih plinih pri največjem obremenjevanju okolja manjša od mejnih količin določenih v predpisu o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

8. člen

Za vir onesnaževanja, ki ima kot industrijski izdelek certifikat o skladnosti s tehničnimi predpisi o emisijah snovi v zrak, zavezancu prvih meritev ni treba zagotoviti.

9. člen

Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu novega ali rekonstruiranega vira onesnaževanja in nove ali rekonstruirane čistilne naprave odpadnih plinov.

Meritve iz prejšnjega odstavka se izvedejo med poskusnim obratovanjem, če pa to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kot v treh in ne kasneje kot v devetih mesecih po zagonu.

10. člen

Prve meritve se izvajajo z večimi posameznimi meritvami v času, ko je vir onesnaževanja v obratovalnem stanju največjega obremenjevanja okolja.

Za vir onesnaževanja, ki obratuje neenakomerno in brez ponovljivega časovnega vzorca obratovalnih razmer, se prve meritve izvedejo z najmanj šestimi posameznimi meritvami.

Za vir onesnaževanja, ki obratuje enakomerno in ima stalno ali prekinjajoče ponovljiv časovni vzorec obratovalnih razmer, se prve meritve izvedejo z najmanj tremi posameznimi meritvami v času značilnega obratovanja vira onesnaževanja in dodatno z eno posamezno meritvijo v času obnove zalog ali vstopnih surovin, priprave na zagon ali čiščenja naprav ali drugačnega obratovalnega stanja, ki ni tipično za enakomerno obratovanje vira.

Za vsako posamezno meritev iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izračuna polurne povprečne vrednosti vseh koncentracij snovi v odpadnih plinih in parametrov stanja odpadnih plinov, za katere se zagotavljajo meritve na podlagi določb 5. člena tega pravilnika. Polurne povprečne vrednosti koncentracije snovi se preračuna na enoto prostornine suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih ter na računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, če je tak preračun predpisan.

Izračun koncentracije snovi in preračun polurne povprečne vrednosti na računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih iz prejšnjega odstavka se izvede na način, določen v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

Za ugotavljanje čezmerne obremenitve se za povprečne vrednosti prvih meritev štejejo izračunane vrednosti koncentracij iz četrtega odstavka tega člena.

11. člen

Za male kurilne naprave se ne glede na določbe prejšnjega člena prve meritve predpisanih koncentracij snovi v dimnih plinih ter drugih emisijskih veličin izvedejo na način, določen v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

Za ugotavljanje čezmerne obremenitve se pri mali kurilni napravi za povprečne vrednosti prvih meritev štejejo vrednosti veličin, izračunane po metodi, določeni v prilogi iz prejšnega odstavka.

III. EMISIJSKI MONITORING

12. člen

Emisijski monitoring mora zavezanec zagotavljati kot: