Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2006 (prečiščeno besedilo)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 26-1062/2006, stran 2737 DATUM OBJAVE: 10.3.2006

VELJAVNOST: od 10.3.2006 / UPORABA: od 10.3.2006

RS 26-1062/2006

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 10.3.2006 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 10.3.2006
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1062. Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2006 (prečiščeno besedilo)
Na podlagi 50. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS – stari, št. 5/91, 10/91, 17/91 – popravek, Uradni list RS/I, št. 17/91 – ZUDE, Uradni list RS, št. 12/92, 13/93, 71/93, 2/94 – popravek, 38/94, 69/98, 65/00, 97/01 – ZSDP, 42/02 – ZDR, 67/02, 2/04 – ZDSS-1 in 63/04 – ZZRZI) je Vlada Republike Slovenije določila
P R O G R A M 
ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2006 (prečiščeno besedilo)*

1.

Uvodne obrazložitve
Program ukrepov aktivne politike zaposlovanja opredeljuje "Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti" (Uradni list RS št. 5/91, 12/92, 71/93, 38/94, 69/98, 67/02 – v nadaljevanju: ZZZPB), ki v 50. členu določa, da program ukrepov aktivne politike zaposlovanja sprejme Vlada Republike Slovenije za koledarsko leto ali za plansko obdobje.
Program opredeljuje vrste ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju: APZ) z aktivnostmi, ciljne skupine, število udeležencev in letni obseg sredstev v skladu s predlogom Proračuna Republike Slovenije za leto 2006. Podrobnejšo opredelitev in način izvajanja ukrepov APZ določa Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki ga sprejeme minister za delo, družino in socialne zadeve.
Program ukrepov APZ za leto 2006 je utemeljen na evropskih in nacionalnih razvojnih dokumentih ter izhaja iz razmer na trgu dela v Sloveniji. Vsebinski okvir priprave Programa APZ predstavljajo naslednji dokumenti:

-

Strategija razvoja Slovenije, zlasti četrta razvojna prioriteta: Moderna socialna država in večja zaposlenost,

-

Integrirane smernice za rast in zaposlovanje (2005–2008), ki jih je za uresničevanje prenovljene Lizbonske strategije in njenih ciljev, sprejel Evropski svet,

-

nacionalni Program reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji, ki hkrati vključuje strateške usmeritve Republike Slovenije na področju zaposlovanja in cilje iz Nacionalnega programa razvoja trga dela in zaposlovanja do 2006,

-

Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji.
Program APZ za leto 2006 vključuje tudi aktivnosti, sofinancirane iz Evropskega socialnega sklada (ESS). V tem delu sledi sprejetemu Enotnemu programskemu dokumentu (EPD), ki opredeljuje nacionalno strategijo razvoja in prednostne naloge v poglavju Znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje ter Programskemu dopolnilu (PD), kot izvedbenemu delu EPD za obdobje 2004-2006.
Evropske integrirane smernice za rast in zaposlovanje poudarjajo prioritete za nacionalne politike na ekonomskem, socialnem in okoljskem področju ter povezujejo lizbonske cilje o doseganju polne zaposlenosti, zagotavljanju kvalitetnih delovnih mest in krepitvi socialne kohezije s stabilno ekonomsko rastjo ter rastjo produktivnosti dela. Ključni zaposlitveni
cilji Lizbonske strategije do leta 2010 so, v povprečju v EU doseči 70 odstotno stopnjo celotne zaposlenosti, 60 odstotno stopnjo zaposlenosti žensk ter 50 odstotno stopnjo zaposlenosti starejših, v starosti med 55 in 64 let. Poleg makro in mikro ekonomskih smernic vključujejo Integrirane smernice za rast in zaposlovanje naslednje zaposlitvene smernice:

-

Smernica 17: Izvajanje politike zaposlovanja, usmerjene v doseganje polne zaposlenosti, izboljšanje kakovosti in produktivnosti dela ter krepitev socialne in teritorialne kohezije.

-

Smernica 18: Spodbujanje pristopa k zaposlitvi po življenjskih obdobjih.

-

Smernica 19: Zagotavljanje vključujočih trgov dela, izboljšanje privlačnosti dela in zagotavljanje, da se iskalcem zaposlitve, tudi depriviligiranim (prikrajšanim) osebam in neaktivnim osebam, izplača delati.

-

Smernica 20: Izboljšanje usklajenosti potreb trga dela.

-

Smernica 21: Spodbujanje fleksibilnosti v povezavi z varnostjo zaposlitve in zmanjševanje segmentacije trgov dela, ob upoštevanju vloge socialnih partnerjev.

-

Smernica 22: Skrbeti za takšno plačno politiko in obremenitev dela, ki bosta vzpodbujala zaposlovanje.

-

Smernica 23: Razširjanje in izboljšanje naložb v človeški kapital.

-

Smernica 24: Prilagajanje sistemov izobraževanja in usposabljanja novim zahtevam glede usposobljenosti.
V nacionalnem Programu reform za izvajanje Lizbonske strategije so navedene smernice konkretizirane s prednostnimi ukrepi, v sprejetem Okviru gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji pa so predstavljene potrebne spremembe v izvedbenih pristopih in instrumentih posameznih politik, tudi v politiki zaposlovanja, ki je hkrati neposredno povezana z ukrepi za hitrejšo gospodarsko rast, krepitev socialne kohezije in preprečevanja socialne izključenosti. Politika zaposlovanja je zato v obeh dokumentih opredeljena kot izrazito medsektorska in se dopolnjuje s programom aktivne politike zaposlovanja kot naborom ukrepov in posebnih pristopov za neposredno poseganje na trg dela, za odpravljanje tistih problemov, ki jih ostale politike ne morejo učinkovito in kratkoročno odpravljati.

2.

Vpliv Programa na trg dela
Program za leto 2006 je pripravljen na podlagi pregleda stanja na trgu dela (zaposlovanje in brezposelnost) v Republiki Sloveniji(*1), iz katerega izhaja, da:

-

ostaja glavni problem na trgu dela strukturno neravnovesje, ki se odraža v veliki vrzeli med povpraševanjem delodajalcev in ponudbo na trgu dela. Največja neskladja so posledica nizke stopnje izobrazbe iskalcev zaposlitve oziroma njihove neustrezne usposobljenosti;

-

je na trgu dela posebej problematična ciljna skupina težje zaposljivih oseb, kamor štejemo predvsem starejše od 50 let in mlade, iskalce prve zaposlitve, invalide, pripadnike etničnih skupin, ženske. Predvsem je zaskrbljujoča nizka stopnja aktivnosti starejših v starosti od 55 do 64 let, v povezavi z visokim deležem le-teh v strukturi brezposelnih. Posebej je problematična skupina brezposelnih oseb, ki jih lahko uvrstimo tako med starejše kot med dolgotrajno brezposelne, njihova zaposljivost pa je zmanjšana še zaradi nezadostne ali neustrezne izobrazbe ter drugih, za delodajalce nezaželenih lastnosti, kot so različne zdravstvene težave, socialne omejitve, pomanjkanje določenih dodatnih znanj, premajhna motiviranost za delo, nefleksibilnost itd.;

-

se stopnja brezposelnost tudi v letu 2005 znižuje, pri tem pa ostaja stopnja brezposelnosti žensk še vedno precej višja od stopnje brezposelnosti moških;

-

je, kljub temu, da se je v prvem polletju 2005 število delovno aktivnih v storitvenih dejavnostih povečalo, potrebno pospeševati razvoj storitvenih dejavnosti in odpiranje novih delovnih mest, tudi s spodbujanjem razvoja socialne ekonomije in širjenja socialnih storitev;

-

na trgu dela obstaja premajhna fleksibilnost, tako delodajalcev kot tudi posameznikov, v smislu geografske in poklicne mobilnosti ter sposobnosti hitrejšega prilagajanja potrebam na trgu dela. S tem je povezana potreba po večjem vlaganju v človeški kapital in udeležba odraslih, brezposelnih in zaposlenih, v vseživljenjskem učenju;

-

so v Sloveniji opazne večje regionalne razlike na trgu dela. Brezposelnost se sicer zmanjšuje v večini statističnih regij, povečala pa se je pomurski in jugovzhodni Sloveniji. Najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti ima še vedno pomurska regija (17,5 odstotno), nadpovprečne stopnje brezposelnosti so še v zasavski, podravski, spodnjeposavski, savinjski in koroški regiji.
Na podlagi teh ugotovitev in v skladu s smernicami EU je Program ukrepov APZ za leto 2006 usmerjen predvsem v naslednja prioritetna področja:

-

Spodbujanje in podpora brezposelnim, da aktivno pristopijo k reševanju lastne brezposelnosti, da se zaposlijo in ohranijo zaposlitev.

-

Izboljšanje zaposlitvenih možnosti težje zaposljivih oseb, predvsem oseb, starejših od 55 let; oseb, pri katerih je ugotovljen upad delovnih sposobnosti, invalidov, mladih in tistih, pri katerih je ugotovljena zaposlitvena oviranost ali so brez izobrazbe, kvalifikacije ali delovnih izkušenj. Brezposelne osebe brez ustrezne izobrazbe oziroma s suficitarnim(*2) poklicem bodo imele prednost pri vključevanju v programe usposabljanja in izobraževanja, ki jim bodo omogočili prekvalifikacijo oziroma usposabljanje za deficitarne(*3) poklice. V programe Spodbude za zaposlovanje se bodo prednostno vključevali mladi s suficitranimi poklici in starejši od 55 let, s suficitarnimi poklici ali zdravstvenimi ovirami ter invalidi, zlasti delovni invalidi.

-

Zmanjševanje strukturnih neskladij na trgu dela, ki so posledica nizke stopnje izobrazbe iskalcev zaposlitve oziroma njihove usposobljenosti, ki ne ustreza povpraševanju delodajalcev na trgu dela. Za prilagajanje delovne sile potrebam na trgu dela in spodbujanje vseživljenjskega učenja bo največji delež sredstev namenjen programom usposabljanja in izobraževanja brezposelnih in zaposlenih, pri čemer se bo posebej spodbujalo vključevanje v programe izobraževanja oziroma usposabljanja za deficitarne poklice. Največje število oseb bo vključeno v preventivne aktivnosti poklicne orientacije z namenom odpravljanja strukturnih neskladij na trgu dela, preprečevanja (dolgotrajne) brezposelnosti in motiviranja oseb za aktivno vključevanje na trg dela. Velik obseg sredstev bo namenjen najbolj ranljivim skupinam na trgu dela in sicer za neposredno ustvarjanje novih delovnih mest (javna dela, pomoč pri zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih žensk, projekti netržnih zaposlitvenih programov). Spodbujalo se bo samozaposlovanje, zagotavljala pa se bodo tudi sredstva za iskanje novih, učinkovitejših pristopov za aktiviranje brezposelnih oseb.

-

Zmanjševanje razlik med regijami, predvsem s spodbujanjem zaposlovanja v regijah z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti, tako da se sredstva, namenjena za APZ, usmerjajo predvsem v regije z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. Tem regijam bo namenjeno 70 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev za APZ.