Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 105-4488/2008, stran 13827 DATUM OBJAVE: 7.11.2008
RS 105-4488/2008
4488. Pravilnik o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke
Na podlagi prve, druge, četrte in pete alineje prvega odstavka 50. člena Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih (Uradni list RS, št. 35/08) izdaja minister za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke
o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta pravilnik določa tehnične in varnostne zahteve za eksplozive in pirotehnične izdelke, postopke za ugotavljanje skladnosti ter način, vsebino in obliko označevanja pirotehničnih izdelkov, v skladu z Direktivo Sveta 93/15/EGS z dne 5. aprila 1993 o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno rabo v promet in njihovim nadzorom (UL L št. 121 z dne 15. 5. 1993, str. 20), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne 31. 10. 2003, str. 1) in Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2007/23/EC z dne 23. 5. 2007 o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet (UL L št. 54 z dne 14. 6. 2007, str. 1).
(2)
Ta pravilnik določa način, vsebino in obliko označevanja ter način pritrjevanja identifikacijskih oznak na eksplozive v skladu z Direktivo Komisije 2008/43/ES z dne 4. aprila 2008 o vzpostavitvi sistema za identifikacijo in sledljivost eksplozivov za civilno uporabo v skladu z Direktivo Sveta 93/15/EGS (Uradni list L 094, 05/04/2008 str. 0008–0012).
(3)
Ta pravilnik določa tudi:
-
obliko in vsebino seznama eksplozivov in seznama pirotehničnih izdelkov,
-
postopek in pogoje za priznavanje listin o skladnosti, izdanih v tujini,
-
obrazce vlog in dovoljenj, ki jih izdajata ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in upravna enota.(v nadaljnjem besedilu: pristojni organ),
-
vsebino, obliko ter način upravljanja evidenc.
2. člen
(izjeme)
Določbe tega pravilnika, razen obrazcev vlog in dovoljenj, se ne uporabljajo za strelivo.
3. člen
(skladnost)
(1)
Eksplozivi in pirotehnični izdelki morajo biti skladni s tehničnimi in varnostnimi zahtevami iz tega pravilnika. Šteje se, da so eksplozivi in pirotehnični izdelki skladni, če:
1.
imajo zmogljivosti in lastnosti, skladne z bistvenimi tehničnimi in varnostnimi zahtevami določenimi v harmoniziranih EN standardih, kar se preveri s preizkusom tipa ES v enem od organov za ugotavljanje skladnosti na območju Evropske unije;
2.
imajo proizvajalci odobren in nadzorovan sistem zagotavljanja kakovosti po enem od modulov iz tega pravilnika;
3.
je bila skladnost ugotovljena v skladu z določbami tega pravilnika.
(2)
Proizvajalec za vsak eksploziv in pirotehnični izdelek na podlagi dokazil o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka sestavi pisno izjavo o skladnosti in ga označi z oznako CE.
4. člen
(standardi)
(1)
Seznam slovenskih standardov, katerih uporaba ustvarja domnevo o skladnosti eksplozivov in pirotehničnih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: seznam standardov) je sestavni del tega pravilnika in objavljen skupaj z njim (Priloga 1). Po teh standardih se ugotavlja skladnost zmogljivosti in lastnosti eksplozivov ter pirotehničnih izdelkov z bistvenimi tehničnimi in varnostnimi zahtevami.
(2)
Če ministrstvo ugotovi, da standardi iz prejšnjega odstavka ne dajejo jamstva za zanesljivo preverjanje bistvenih varnostnih zahtev, to ob ustrezni utemeljitvi sporoči Evropski komisiji.
5. člen
(organi za ugotavljanje skladnosti)
(1)
Organi za ugotavljanje skladnosti, ki izvajajo postopke ugotavljanja skladnosti po določbah tega pravilnika, morajo pred začetkom opravljanja postopkov izpolnjevati minimalne pogoje, ki so določeni v IV. poglavju tega pravilnika, in imeti odločbo o imenovanju, ki jo izda minister, pristojen za gospodarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve.
(2)
V skladu z določbami Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS, št. 99/04) minister, pristojen za gospodarstvo, organe iz prejšnjega odstavka tega člena, priglasi Komisiji Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Komisija) in državam članicam Evropske unije. V priglasitvi opredeli tudi posebne naloge, za katere so bili imenovani, in identifikacijske številke, ki jih je predhodno določila Komisija. Organ za ugotavljanje skladnosti lahko začne z delom, ko mu Komisija dodeli identifikacijsko številko.
(3)
Če organ za ugotavljanje skladnosti ne izpolnjuje več pogojev, določenih v IV. poglavju tega pravilnika, minister, pristojen za gospodarstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, izdano odločbo prekliče in o tem takoj obvesti Komisijo in države članice Evropske unije.
(4)
Listine o skladnosti (preizkuse tipa ES) veljajo na območju Republike Slovenije, če so jih izdali organi za ugotavljanje skladnosti na območju Evropske unije, ki izpolnjujejo pogoje za organe za ugotavljanje skladnosti iz tega pravilnika.
II. TEHNIČNE IN VARNOSTNE ZAHTEVE
6. člen
(splošne zahteve za eksplozive)
Vsak eksploziv mora biti načrtovan in izdelan tako, da:
1.
dosega zmogljivosti in lastnosti, ki jih je določil proizvajalec, pri čemer morajo biti te skladne z bistvenimi tehničnimi in varnostnimi zahtevami, kot jih določajo harmonizirani standardi EN za eksplozive v civilni rabi,
2.
je ob upoštevanju navodil proizvajalca in splošnega stanja tehnike ? varen pri uporabi,
3.
so vplivi na okolje ob uporabi čim manjši.
7. člen
(minimalne zahteve za vse vrste eksplozivov)
(1)
Vsak eksploziv je treba pred uporabo v gospodarske namene preizkusiti. Če to ni mogoče v laboratoriju, je treba preizkus eksploziva opraviti v resničnih razmerah. Preizkus v resničnih razmerah se opravi v okoliščinah, v katerih se eksploziv uporablja.
(2)
Kot minimum zahtev je treba pri preizkusu tipa ES preveriti naslednje podatke in lastnosti:
1.
sestavo in značilne lastnosti eksploziva, vključno s kemično sestavo, stopnjo homogeniziranosti in če je to primerno, velikost in porazdelitev delcev;
2.
fizikalno in kemijsko stabilnost eksploziva v vseh okoljskih razmerah, ki jim je lahko izpostavljen;
3.
občutljivost na udarce in trenje;
4.
fizikalno in kemijsko kompatibilnost vseh sestavin;
5.
kemično čistost eksploziva;
6.
odpornost na vpliv vode, kadar je eksploziv namenjen za uporabo v vlažnih ali mokrih razmerah in bi voda lahko škodljivo vplivala na njegovo varnost in zanesljivost;
7.
odpornost na nizke in visoke temperature, kadar se eksploziv skladišči ali uporablja pri takih temperaturah in bi ohlajanje ali segrevanje posameznih komponent ali eksploziva kot celote lahko škodljivo vplivalo na njegovo varnost in zanesljivost;
8.
primernost eksploziva za uporabo v nevarnih okoljih (npr. okolju, ogroženem zaradi jamskega eksplozivnega plina, vročih mas itd.), če je namenjeno za uporabo v takšnih razmerah;
9.
varnostne lastnosti, da ne pride do predčasne ali nenamerne detonacije ali vžiga;
10.
pravilno polnjenje in delovanje eksploziva, kadar se uporablja za predvidene namene,
11.
primernost navodil in če je treba oznake za varno rokovanje, skladiščenje, uporabo in uničevanje v slovenskem jeziku;
12.
obstojnost eksploziva, njegovo zaščitno prevleko ali druge dodatke, ki preprečujejo kvarjenje med skladiščenjem in omogočajo uporabnost do datuma, ki ga je določil proizvajalec;
13.
specifikacijo vseh naprav in pripomočkov, potrebnih za zanesljivo in varno delovanje eksploziva.
(3)
Preizkušanje eksploziva v resničnih razmerah se izvede na podlagi dovoljenje za izvajanje del pri preizkušanju eksploziva, ki ga v skladu z določbami zakona, ki ureja rudarstvo, izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
8. člen
(posebne zahteve za razstreliva)
Razstreliva morajo izpolnjevati bistvene tehnične in varnostne zahteve, določene v SIST EN 13631-1, in sicer:
1.
predlagana metoda iniciiranja ali vžiga mora zagotavljati varno, zanesljivo in popolno detonacijo razstreliva;
2.
razstreliva, ki so v obliki patron, morajo detonacijo varno in zanesljivo prenesti od prve do zadnje patrone v nizu;
3.
plini, ki nastanejo pri detonaciji razstreliv, namenjenih za uporabo pod zemljo, lahko vsebujejo ogljikov monoksid, dušikove okside, druge pline, hlape ali trdne ostanke, vendar samo v količinah, ki ne ogrožajo zdravja.
9. člen
(posebne zahteve za detonacijske in počasi goreče vžigalne vrvice ter detonacijske cevke)
Detonacijske in počasi goreče vžigalne vrvice ter detonacijske cevke morajo izpolnjevati bistvene tehnične in varnostne zahteve, določene v SIST EN 13630-1, in sicer:
1.
zaščitni ovoji detonacijskih vrvic in cevk ter počasi gorečih vžigalnih vrvic morajo imeti ustrezno mehansko trdnost in primerno varovati eksplozivno polnitev, kadar so vrvice izpostavljene normalnim mehanskim vplivom;
2.
parametri za čas gorenja počasi goreče vžigalne vrvice morajo biti navedeni in zanesljivo izpolnjeni;
3.
detonacijske vrvice in cevke se morajo zanesljivo aktivirati, imeti zadostno sposobnost prenosa detonacije in izpolnjevati zahteve v zvezi s shranjevanjem tudi v posebnih klimatskih razmerah.
10. člen
(posebne varnostne zahteve za detonatorje in zakasnilce)
(1)
Detonatorji, vključno z detonatorji z zakasnitvijo in zakasnilci, morajo izpolnjevati bistvene tehnične in varnostne zahteve, določene v SIST EN 13763-1, in sicer:
1.
detonatorji morajo zanesljivo sprožiti detonacijo vseh eksplozivov, za katerih aktiviranje so namenjeni, v vseh predvidenih okoliščinah uporabe;
2.
zakasnilci morajo biti sposobni zanesljive sprožitve;
3.
vlažnost ne sme škodljivo vplivati na sposobnost aktiviranja;
4.
časi zakasnitve detonatorjev z zakasnelim delovanjem smejo odstopati od nazivne vrednosti le toliko, da je možnost prekrivanja časovnih intervalov različnih skupin detonatorjev z zakasnelim delovanjem neznatna;
5.
električne lastnosti električnih detonatorjev morajo biti navedene na embalaži (npr. električni tok, pri katerem ne pride do aktiviranja, električni upor idr.);
6.
vodniki električnih detonatorjev morajo biti dovolj dobro izolirani in mehansko trdni, vključno s trdnostjo povezave z detonatorjem, ob upoštevanju vseh predvidenih okoliščin uporabe.
(2)
Pred uporabo v gospodarstvu morajo biti detonatorji preizkušeni v resničnih razmerah na podlagi dovoljenja za preizkušanje detonatorjev v resničnih razmerah, ki ga izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, v skladu z določbami zakona, ki ureja rudarstvo.
11. člen
(posebne varnostne zahteve za smodnike in raketna goriva)
Smodniki in raketna goriva morajo izpolnjevati bistvene tehnične in varnostne zahteve, določene v SIST EN 13938-1, in sicer:
1.
ta sredstva ne smejo detonirati, če se uporabljajo v skladu z namenom;
2.
kadar je treba, morajo biti smodniki in raketna goriva (npr. tista na bazi nitroceluloze) stabilizirana, da ne pride do kemijske razgradnje;
3.
trdna raketna goriva, če so v stisnjeni obliki ali obliki odlitka, ne smejo vsebovati nobenih razpok ali plinskih mehurčkov, ki bi nevarno vplivali na njihovo delovanje.
12. člen
(splošne zahteve za pirotehnične izdelke)
Vsak pirotehnični izdelek mora biti zasnovan in izdelan tako, da:
1.
ognjemetni izdelki kategorije 1 in 2 ter ognjemetni izdelke kategorije 3, ki jih lahko kupujejo, posedujejo in uporabljajo tudi fizične osebe, stare najmanj 18 let, dosegajo zmogljivosti in način delovanja v skladu z bistvenimi tehničnimi in varnostnimi zahtevami, kot jih določajo harmonizirani standardi EN za ognjemetne izdelke;
2.
drugi pirotehnični izdelki dosegajo zmogljivosti in način delovanja, kot to navaja proizvajalec, in so ob upoštevanju njegovih navodil ter stanja posebne tehnike ter strokovni usposobljenosti oseb, varni pri uporabi;
3.
je možna varna odstranitev ob dovoljenih vplivih na okolje.
13. člen
(posebne zahteve za vse vrste pirotehničnih izdelkov)
(1)
Vsak pirotehnični izdelek je treba preizkusiti v resničnih razmerah. Če to ni mogoče v laboratoriju, se morajo preizkusi opraviti v okoliščinah, v katerih se bo pirotehnični izdelek uporabljal.
(2)
Upoštevati ali preizkusiti se morajo naslednji podatki in lastnosti:
1.
zasnova, sestava ter tehnične in varnostne lastnosti, vključno s podrobno kemično sestavo (skupna masa in masni odstotek posameznih uporabljenih snovi) in dimenzijami;
2.
fizikalna in kemijska stabilnost pirotehničnega izdelka v vseh običajnih, predvidljivih okoljskih razmerah;
3.
občutljivost na običajno, predvidljivo ravnanje in prevoz;
4.
skladnost vseh sestavin, kar zagotavlja njihovo kemijsko stabilnost;
5.
odpornost pirotehničnega izdelka proti vlagi, če je namenjen uporabi v vlagi ali mokroti in če lahko vlaga neugodno vpliva na njegovo varnost in zanesljivost;
6.
odpornost proti nizkim in visokim temperaturam, če je pirotehnični izdelek namenjen shranjevanju ali uporabi pri takšnih temperaturah in lahko ohlajanje ali segrevanje sestavnega dela ali pirotehničnega izdelka kot celote neugodno vpliva na njegovo varnost in zanesljivost;
7.
varnostne lastnosti za preprečevanje nepravočasne ali nenamerne detonacije ali vžiga;
8.
ustreznost navodil in, če je treba, oznake v zvezi z varnim ravnanjem, skladiščenjem, uporabo (vključno z varnostnimi razdaljami) in uničevanjem v slovenskem jeziku;
9.
sposobnost pirotehničnega izdelka, njegove embalaže ali drugih sestavnih delov, da med skladiščenjem v skladu z običajnimi, predvidljivimi okoliščinami skladiščenja ne spremeni svojih lastnosti na način, da v primeru požara, udarca ali drugega zunanjega vpliva eksplodira;
10.
specifikacija vseh potrebnih naprav in pripomočkov ter navodila za uporabo za varno delovanje pirotehničnega izdelka.
(3)
Pirotehnični izdelki ne smejo vsebovati:
1.
snovi, prepovedanih v izdelkih za ognjemete po splošnih določbah SIST EN 14035;
2.
inicialnih in brizantnih razstreliv, razen črnega smodnika ali bliskovnih zmesi;
3.
vojaških eksplozivov in posebnih vojaških materialov, navedenih v listi EU za vojaško orožje in opremo.
14. člen
(posebne zahteve za ognjemetne izdelke)
Ognjemetni izdelki morajo ustrezati tudi naslednjim zahtevam:
1.
proizvajalec glede na neto maso eksploziva, varnostno razdaljo in raven hrupa razdeli ognjemetne izdelke v ustrezne kategorije, kot jih določa 34. člen Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih. Kategorija mora biti jasno navedena na oznaki:
a)
ognjemetni izdelki kategorije 1 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-
varnostna razdalja mora biti najmanj 1 m, vendar je lahko tudi manjša, če še zagotavlja varno uporabo;
-
najvišja raven hrupa na varnostni razdalji ne sme presegati 120 dB (A, imp) ali enakovredne ravni hrupa, izmerjenega z drugo primerno metodo;
-
v kategorijo 1 ne smejo biti vključene petarde, baterije petard, svetleče petarde in baterije svetlečih petard;
-
pasje bombice v kategoriji 1 ne smejo vsebovati več kot 2,5 mg srebrovega fulminata;
b)
ognjemetni izdelki kategorije 2 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-
varnostna razdalja mora biti najmanj 8 m, vendar je lahko tudi manjša, če še zagotavlja varno uporabo;
-
najvišja raven hrupa na varnostni razdalji ne sme presegati 120 dB (A, imp) ali enakovredne ravni hrupa, izmerjenega z drugo primerno metodo;
c)
ognjemetni izdelki kategorije 3 morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-
varnostna razdalja mora biti najmanj 15 m, vendar je lahko tudi manjša, če še zagotavlja varno uporabo;
-
najvišja raven hrupa na varnostni razdalji ne sme presegati 120 dB (A, imp) ali enakovredne ravni hrupa, izmerjenega z drugo primerno metodo:
2.
izdelki za ognjemete so lahko izdelani le iz materialov, ki čim bolj zmanjšajo tveganje za zdravje in okolje zaradi ostankov;
3.
način vžiga mora biti jasno viden ali mora biti naveden na oznaki ali v navodilih;
4.
ognjemetni izdelki se ne smejo premikati na napačen in nepredvidljiv način;
5.
ognjemetni izdelki kategorij 1, 2 in 3 morajo biti zaščiteni proti nenamernemu vžigu z zaščitnim pokrovom, embalažo ali zgradbo izdelka. Ognjemetni izdelki kategorije 4 morajo biti zaščiteni proti nepredvidenemu vžigu na način, ki ga določi proizvajalec.
15. člen
(posebne zahteve za druge pirotehnične izdelke)
Drugi pirotehnični izdelki morajo ustrezati tudi naslednjim zahtevam:
1.
zasnovani morajo biti tako, da pri običajni uporabi čim bolj zmanjšajo tveganje za zdravje, premoženje in okolje;
2.
način vžiga mora biti jasno viden ali mora biti naveden na oznaki ali v navodilih;
3.
načrtovani morajo biti tako, da se pri nenamernem vžigu čim bolj zmanjša tveganje za zdravje, premoženje in okolje zaradi odpadkov;
4.
pirotehnični izdelek mora pravilno delovati do »datuma uporabe«, ki ga je določil proizvajalec.
16. člen
(posebne zahteve za vžigalne naprave)
Vžigalne naprave morajo ustrezati tudi naslednjim zahtevam:
1.
morajo biti sposobne zanesljivega vžiga in imeti zadostno zmožnost vžiga v vseh običajnih, predvidenih okoliščinah uporabe;
2.
morajo biti zaščitene proti elektrostatični razelektritvi v običajnih, predvidljivih okoliščinah shranjevanja in uporabe;
3.
električne vžigalne naprave morajo biti zaščitene proti elektromagnetnim poljem v običajnih, predvidljivih okoliščinah shranjevanja in uporabe;
4.
zaščitni ovoj vžigalnih vrvic mora imeti ustrezno mehansko trdnost in primerno varovati eksplozivno polnilo, če je izpostavljeno običajnim, predvidljivim mehanskim obremenitvam;
5.
vžigalne vrvice morajo biti opremljene s podatki o času gorenja vžigalnih vrvic;
6.
električne lastnosti (npr. električni tok, upor itd.) električnih vžigalnih naprav morajo biti navedene na izdelku;
7.
žice električnih vžigalnih naprav morajo biti zadostno izolirane in zadosti mehansko trdne, vključno s trdnostjo povezave z vžigalno napravo, ob upoštevanju njihove načrtovane uporabe.
III. POSTOPEK UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI
1. Postopki ugotavljanja skladnosti
17. člen
(postopek ugotavljanja skladnosti eksplozivov)
Postopek ugotavljanja skladnosti eksplozivov obsega:
1.
bodisi preizkus tipa ES – modul B in po izbiri proizvajalca:
-
skladnost s tipom – modul C ali
-
postopek zagotavljanja kakovosti proizvodnje – modul D ali
-
postopek zagotavljanja kakovosti eksploziva – modul E ali
-
postopek preverjanja eksploziva – modul F
2.
bodisi overjanje enote – modul G.
18. člen
(postopki ugotavljanja skladnosti pirotehničnih izdelkov)
Za ugotavljanje skladnosti pirotehničnih izdelkov proizvajalec uporabi enega od naslednjih postopkov:
1.
postopek preizkusa tipa ES – modul B in, po izbiri proizvajalca:
-
postopek skladnosti s tipom – modul C,
-
postopek zagotavljanja kakovosti proizvodnje – modul D,
-
postopek zagotavljanja kakovosti pirotehničnega izdelka – modul E,
2.
postopek preverjanja enote – modul G,
3.
postopek zagotavljanja kakovosti samo za ognjemetne izdelke kategorije 4 – modul H.
2. Preizkus tipa ES – Modul B
19. člen
(vloga za preizkus tipa ES)
(1)
V tem modulu je opisan tisti del postopka, s katerim organ za ugotavljanje skladnosti preveri in potrdi, da vzorec nekega eksploziva ali pirotehničnega izdelka izpolnjuje bistvene varnostne zahteve iz tega pravilnika.
(2)
Vlogo za preizkus tipa ES vloži proizvajalec ali njegov zakoniti zastopnik (v nadaljnjem besedilu: prosilec) pri organu za ugotavljanje skladnosti, ki ga sam izbere.
(3)
Vloga mora vsebovati:
1.
firma in sedež ter naslov sedeža proizvajalca in če jo vloži zastopnik, tudi njegovo ime, priimek in prebivališče;
2.
pisno izjavo, da enaka vloga ni bila vložena pri nobenem drugem organu za ugotavljanje skladnosti;
3.
tehnično dokumentacijo iz 20. člena tega pravilnika.
(4)
Prosilec mora dati organu za ugotavljanje skladnosti na voljo reprezentativni vzorec eksploziva ali pirotehničnega izdelka (v nadaljnjem besedilu: tip). Če je treba, lahko organ za ugotavljanje skladnosti za izvedbo preizkusnega programa zahteva nadaljnje tipe.
20. člen
(tehnična dokumentacija)
Tehnična dokumentacija mora omogočiti ocenitev skladnosti eksploziva ali pirotehničnega izdelka z zahtevami tega pravilnika. Če je pomembno za takšno oceno, mora vključevati načrt, izdelavo in delovanje ter vsebovati:
1.
splošen opis tipa;
2.
shematsko zasnovo izdelavne skice in diagrame sestavnih delov, podsestavov, tokokrogov ipd.;
3.
opise in pojasnila, ki so potrebni za razumevanje risb, diagramov in delovanja proizvoda;
4.
navedbo harmoniziranih EN standardov za eksplozive ali pirotehnične izdelke v civilni rabi, ki so uporabljeni v celoti ali deloma;
5.
rezultate opravljenih projektnih izračunov, pregledov ipd;
6.
poročila o preizkusih.
21. člen
(naloge organa za ugotavljanje skladnosti)
Organ za ugotavljanje skladnosti mora:
1.
pregledati tehnično dokumentacijo, preveriti, ali je bil tip izdelan v skladu s to dokumentacijo in identificirati elemente, ki so bili oblikovani ob upoštevanju harmoniziranih standardov EN za eksplozive in pirotehnične izdelke v civilni rabi;
2.
opraviti ali dati opraviti ustrezne preglede in potrebne preizkuse za preveritev ali rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, kadar niso bili upoštevani standardi iz 4. člena tega pravilnika, izpolnjujejo bistvene varnostne zahteve iz tega pravilnika;
3.
opraviti ali dati opraviti ustrezne preglede in potrebne preizkuse za preveritev, ali so, če se je proizvajalec odločil, da bo uporabil ustrezne standarde, ti standardi res bili uporabljeni;
4.
se dogovoriti s proizvajalcem ali zastopnikom o kraju, v katerem se bodo opravljali pregledi in potrebni preizkusi.
22. člen
(izdaja certifikata)
(1)
Če tip izpolnjuje bistvene varnostne zahteve, organ za ugotavljanje skladnosti izda prosilcu certifikat preizkusa tipa ES eksploziva ali pirotehničnega izdelka. Certifikat vsebuje ime in naslov proizvajalca, zaključke pregleda in potrebne podatke za identifikacijo odobrenega tipa.
(2)
Seznam ustreznih delov tehnične dokumentacije je priložen certifikatu, organ za ugotavljanje skladnosti pa hrani njegov izvod.
(3)
Če organ za ugotavljanje skladnosti izdajo certifikata zavrne, mora prosilcu navesti razloge za takšno zavrnitev.
23. člen
(naloge prosilca)
Prosilec mora obvestiti organ za ugotavljanje skladnosti, ki ima tehnično dokumentacijo o preizkusu tipa ES, o vseh spremembah odobrenega izdelka, za katere je potrebna dodatna odobritev, če bi takšne spremembe lahko vplivale na skladnost z bistvenimi varnostnimi zahtevami ali predpisanimi pogoji uporabe izdelka. Dodatna odobritev je dodatek k izvirnemu certifikatu preizkusa tipa ES.
24. člen
(dostopnost in hranjenje certifikatov)
(1)
Vsak organ za ugotavljanje skladnosti mora drugim organom za ugotavljanje skladnosti sporočiti ustrezne podatke o certifikatih preizkusa tipa ES eksploziva ali pirotehničnega izdelka ter o izdanih in preklicanih certifikatih.
(2)
Drugi organi za ugotavljanje skladnosti lahko prejmejo izvode izdanih certifikatov preizkusa tipa ES eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov oziroma njihovih dodatkov. Priloge k certifikatom je treba trajno hraniti, da so na voljo drugim organom za ugotavljanje skladnosti.
(3)
Prosilec s sedežem v Evropski uniji mora hraniti izvode certifikatov preizkusa tipa ES eksploziva in njihove dodatke s tehnično dokumentacijo, najmanj deset let od zadnjega datuma izdelave vsakega izdelka.
(4)
Če prosilec nima sedeža v Evropski uniji, je za hranjenje tehnične dokumentacije odgovorna oseba, ki da izdelek v promet v Evropski uniji.
3. Skladnost s tipom – modul C
25. člen
(opis modula)
V tem modulu je opisan tisti del postopka, s katerim proizvajalec s sedežem v Evropski uniji zagotovi, da so določeni eksplozivi oziroma pirotehnični izdelki skladni s tipom, ki je opisan v certifikatu preizkusa tipa ES in izpolnjujejo bistvene varnostne zahteve. Proizvajalec mora pritrditi oznako CE na vsak eksploziv in pirotehnični izdelek in sestaviti pisno izjavo o skladnosti.
26. člen
(naloge proizvajalca)
(1)
Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da proizvodni proces zagotavlja skladnost izdelka s tipom, ki je opisan v certifikatu preizkusa tipa ES in z bistvenimi varnostnimi zahtevami iz tega pravilnika.
(2)
Proizvajalec oziroma njegov zastopnik morata hraniti izvod izjave o skladnosti najmanj deset let po zadnjem datumu izdelave vsakega izdelka.
(3)
Kadar proizvajalec oziroma njegov zastopnik nimata sedeža v Evropski uniji, je za hranjenje tehnične dokumentacije odgovorna oseba, ki da izdelek v promet v Evropski uniji.
27. člen
(naloge organa za ugotavljanje skladnosti)
(1)
Organ za ugotavljanje skladnosti, ki ga je izbral proizvajalec, mora v naključnih časovnih razmikih opraviti ali dati opraviti preglede izdelka. Primeren vzorec izdelka, ki ga na kraju izdelave vzame ta organ, se pregleda in opravijo se ustrezni preizkusi, opredeljeni v veljavnih harmoniziranih standardih EN za eksplozive ali pirotehnične izdelke v civilni rabi, ali enakovredni preizkusi za preveritev skladnosti izdelka z bistvenimi varnostnimi zahtevami. Če eden ali več vzorcev pregledanih izdelkov ne ustreza, mora organ za ugotavljanje skladnosti sprejeti ustrezne ukrepe.
(2)
Če je vzorec izdelka skladen s tipom, proizvajalec med proizvodnjo na izdelek pritrdi identifikacijski znak ali številko organa za ugotavljanje skladnosti.
4. Zagotavljanje kakovosti proizvodnje – Modul D
28. člen
(opis modula)
V tem modulu je opisan postopek, s katerim proizvajalec, ki mora vzdrževati odobren sistem za zagotavljanje kakovosti proizvodnje, zagotovi, da je določen izdelek skladen s tipom, ki je opisan v certifikatu preizkusa tipa ES in izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika. Proizvajalec pritrdi oznako CE na vsak izdelek in sestavi pisno izjavo o skladnosti. Oznako CE spremlja identifikacijski znak ali številka organa za ugotavljanje skladnosti, ki je odgovoren za nadzor v skladu s tem modulom.
29. člen
(vloga za oceno sistema kakovosti)
(1)
Proizvajalec pri organu za ugotavljanje skladnosti, ki ga sam izbere, poda vlogo za oceno svojega sistema kakovosti za določen izdelek.
(2)
Vloga mora vsebovati:
1.
vse informacije o izdelku, na katerega se nanaša vloga;
2.
dokumentacijo, ki se nanaša na sistem kakovosti;
3.
tehnično dokumentacijo odobrenega tipa in kopijo certifikata preizkusa tipa ES.
30. člen
(značilnosti sistema za zagotavljanje kakovosti)
(1)
Sistem kakovosti mora zagotoviti skladnost izdelkov s tipom, ki je opisan v certifikatu preizkusa tipa ES in z zahtevami iz tega pravilnika, ki se uporabljajo zanje.
(2)
Vse elemente, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, je treba sistematično in metodično dokumentirati v obliki pisnih ukrepov, postopkov in navodil. Dokumenti sistema kakovosti proizvodnje morajo omogočati dosledno razlago programov, načrtov, priročnikov in zapiskov o kakovosti.
(3)
Dokumenti sistema kakovosti morajo vsebovati ustrezen opis:
1.
ciljev kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in pristojnosti odgovornih oseb glede kakovosti izdelkov;
2.
sistemskih ukrepov, tehnik in postopkov v proizvodnji, nadzora in zagotavljanja kakovosti, ki bodo uporabljeni;
3.
pregledov in preizkusov, ki bodo opravljeni pred proizvodnjo, med njo in po njej, ter pogostost njihovega izvajanja;
4.
dokumentacije o kakovosti, kot so inšpekcijska poročila in podatki o preizkusih, podatki o umerjanjih opreme in poročila o strokovni usposobljenosti zaposlenih ipd.;
5.
načina spremljanja doseganja zahtevane kakovosti izdelkov in učinkovitega delovanja sistema kakovosti.
31. člen
(naloge organa za ugotavljanje skladnosti)
(1)
Organ za ugotavljanje skladnosti mora oceniti sistem kakovosti, da določi, ali izpolnjuje zahteve iz tega modula. Ugotoviti mora skladnost z zahtevami sistema kakovosti, ki se opira na ustrezne usklajene standarde. Pregledovalna skupina mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami pri presojanju ustrezne tehnologije izdelka. Postopek ocenjevanja mora vključevati strokovni ogled proizvajalčevih prostorov.