4330. Pravilnik o ravnanju z odpadki
Na podlagi drugega odstavka 30. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/92 in 1/96) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o ravnanju z odpadki
Ta pravilnik določa klasifikacijski seznam odpadkov in nevarnih odpadkov ter obvezna ravnanja z njimi in druge pogoje za zbiranje in prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov.
Odpadek je vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih v prilogi 1A, ki je sestavni del tega pravilnika, in ki ga imetnik zavrže, namerava ali mora zavreči.
Klasifikacijski seznam odpadkov (v nadaljnjem besedilu: seznam odpadkov) je določen v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
Nevarni odpadek je odpadek, ki je v seznamu odpadkov označen z zvezdico ob klasifikacijski številki odpadka.
Nevarni odpadki so v seznamu iz prejšnjega odstavka določeni na podlagi priloge 2A, ki je sestavni del tega pravilnika.
Za nevarni odpadek velja, da ima eno ali več nevarnih lastnosti, določenih v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
Pojmi imajo po tem pravilniku naslednji pomen:
1.
Povzročitelj odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), in vsaka oseba, ki opravlja mešanje odpadkov ali druge predhodne postopke, ki spreminjajo lastnosti ali sestavo teh odpadkov.
2.
Imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali oseba, ki ima odpadke v posesti.
3.
Gospodarjenje z odpadki zajema preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov ter njihovih škodljivih vplivov na okolje in ravnanje z odpadki.
4.
Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov.
5.
Predelava odpadkov so postopki, določeni v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva. Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov.
6.
Predelovalec odpadkov je oseba, ki predeluje odpadke, ne glede na to ali je njihov povzročitelj ali pa predeluje odpadke drugih imetnikov (v nadaljnjem besedilu: predelovalec).
7.
Odstranjevanje odpadkov so postopki, določeni v prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami in odlaganje odpadkov.
8.
Odstranjevalec odpadkov je oseba, ki odstranjuje odpadke, ne glede na to ali je njihov povzročitelj ali pa odstranjuje odpadke za druge imetnike (v nadaljnjem besedilu: odstranjevalec).
9.
Zbiranje odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja.
10.
Zbiralec odpadkov je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja zbiranje določene vrste odpadkov (v nadaljnjem besedilu: zbiralec).
11.
Prevoznik odpadkov je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja prevažanje odpadkov drugih imetnikov (v nadaljnjem besedilu: prevoznik).
12.
Posrednik je oseba, ki skladno s predpisi kot dejavnost opravlja posredništvo pri zagotavljanju predelave ali odstranjevanja odpadkov drugih imetnikov.
13.
Začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov zaradi ustreznega zajemanja ali zbiranja na kraju njihovega nastajanja pred zagotovitvijo predelave ali odstranitve.
Določbe tega pravilnika ne veljajo za:
1.
snovi, ki se izpuščajo z odpadnimi plini v zrak,
3.
jalovino, ki nastaja pri iskanju, pridobivanju, predelovanju in nadaljnjem predelovanju mineralnih surovin,
4.
klavnične odpadke in kužni material živalskega porekla,
5.
živinska gnojila in organske snovi, primerne za kompostiranje, ki nastajajo in se uporabljajo v kmetijstvu skladno s predpisi,
6.
snovi, ki se odvajajo z odpadnimi vodami neposredno v vode ali v kanalizacijo,
7.
odpadke, ki nastajajo pri iskanju, izkopavanju, prevažanju, skladiščenju in ravnanju z bojnimi sredstvi ter pri njihovem uničevanju.
Če je odpadek izkopana zemljina, onesnažena z nevarnimi snovmi tako, da je vrednost najmanj enega od parametrov večja od vrednosti, ki je določena v 1. točki pri načinu določanja nevarne lastnosti H13 v prilogi 3 tega pravilnika, veljajo za ravnanje z njo tudi določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na nevarne odpadke.
Odpadek se označi s klasifikacijsko številko s seznama odpadkov (v nadaljnjem besedilu: oznaka odpadka).
Nevarni odpadek se označi s klasifikacijsko številko s seznama odpadkov in zvezdico (v nadaljnjem besedilu: oznaka nevarnega odpadka).
V dvomu o razvrstitvi in izbiri oznake odpadka ali nevarnega odpadka da mnenje o razvrstitvi in označitvi odpadka ali nevarnega odpadka ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na podlagi upoštevanja nevarnih lastnosti iz priloge 3.
Zbiranje, skladiščenje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov morajo biti izvedeni tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa povzročili:
-
čezmerno obremenitev voda, zraka, tal,
-
čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami,
-
bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin, ali
-
škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine.
Odpadke je treba predelati, če za predelavo obstajajo tehnične možnosti in možnosti nadaljnje uporabe predelanih odpadkov ali njihovih sestavin.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odpadkov ni treba predelati, če so stroški predelave nesorazmerno višji od stroškov njihove odstranitve.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena odpadkov ni treba predelati tudi, če njihovo odstranjevanje manj obremenjuje okolje kot njihova predelava, predvsem glede na:
-
emisije snovi in energije v zrak, vode in tla,
-
energijo, ki jo je treba uporabiti ali jo je moč pridobiti, in
-
vsebnost nevarnih snovi v odpadkih, ki nastanejo pri predelavi odpadkov, ali v ostankih odpadkov po njihovem odstranjevanju.
Odpadke, ki jih ni treba predelati, je treba skladno s predpisi odstraniti.
Uporaba odpadkov kot gorivo ima prednost pred drugimi načini predelave odpadkov v primeru, če manj od drugih načinov predelave obremenjuje okolje, predvsem glede na:
-
emisije snovi in energije v zrak, vode in tla,
-
energijo, ki jo je treba uporabiti ali jo je moč pridobiti, in
-
vsebnost nevarnih snovi v odpadkih, ki nastanejo pri uporabi odpadkov kot gorivo ali pri drugih načinih njihove predelave.
Uporaba odpadkov kot gorivo je dovoljena, če:
-
je kurilna vrednost odpadka brez mešanja z drugimi snovmi najmanj 11.000 kJ/kg,
-
so toplotne izgube z dimnimi plini manjše od 25%,
-
je nastajajočo toploto mogoče porabiti, in
-
je za odpadke, ki nastanejo po uporabi odpadkov kot gorivo, zagotovljeno enako ravnanje kot za odpadke, ki nastajajo pri kurjenju goriv v kurilni napravi ali industrijski peči.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je kurjenje biomase dovoljeno, če so izpolnjeni pogoji iz druge, tretje in četrte alinee prejšnjega odstavka.
Imetnik odpadkov mora za odpadke, ki so namenjeni za odstranitev zunaj kraja njihovega nastanka in jih skladno s predpisi ni treba prepustiti v zbiranje, zagotoviti odstranitev čim bližje kraju njihovega nastanka.
Pri ravnanju z nevarnimi odpadki zbiralec, prevoznik, predelovalec in odstranjevalec ne smejo med seboj mešati različnih skupin nevarnih odpadkov ali nevarnih in nenevarnih odpadkov.
V primeru, da so nevarni odpadki, namenjeni zbiranju, prevažanju, predelavi ali odstranjevanju, pomešani z drugimi odpadki, snovmi ali materiali, je treba zagotoviti njihovo ločevanje, kadar je to tehnično izvedljivo brez nesorazmerno visokih stroškov in če je to potrebno zaradi preprečitve ogrožanja človekovega zdravja in čezmernega obremenjevanja okolja.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena ministrstvo predelovalcu ali odstranjevalcu v dovoljenju iz prvega odstavka 27. člena tega pravilnika lahko dovoli mešanje različnih skupin nevarnih odpadkov ali nevarnih odpadkov z nenevarnimi odpadki, snovmi ali materiali, če so izpolnjeni pogoji iz 8. člena tega pravilnika in je mešanje ali združevanje namenjeno večji varnosti predelave ali odstranjevanja nevarnih odpadkov.
Odpadke, ki so namenjeni za predelavo ali odstranjevanje, je treba skladiščiti ločeno od ostalih odpadkov in z njimi ravnati tako, da izpolnjujejo zahteve za predvideni način predelave ali odstranjevanja.
Odpadki, namenjeni za predelavo, so odpadki, dokler niso predelani ali dani v dovoljeno nadaljnjo uporabo.
Skladiščenje odpadkov je dovoljeno le v za to namenjenih in v skladu s predpisi urejenih objektih ali napravah.
Količina začasno skladiščenih odpadkov, namenjenih v odstranjevanje, ne sme presegati količine odpadkov, ki zaradi delovanja ali dejavnosti nastanejo v obdobju dvanajstih mesecev.
Odpadki, ki se zbirajo, prevažajo ali skladiščijo, morajo biti pakirani tako, da niso mogoči škodljivi vplivi na okolje, na njihovi embalaži ali zabojniku pa mora biti oznaka odpadka.
Nevarni odpadki, ki se zbirajo ali skladiščijo, ali njihova embalaža ali zabojniki morajo biti označeni tudi skladno s predpisi, ki urejajo označevanje nevarnih snovi.
Prevoz nevarnih odpadkov se mora opravljati skladno s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnih snovi.
Nov ali rekonstruiran objekt ali naprava, ki je vir nastajanja odpadkov, mora za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor izpolnjevati naslednje pogoje:
-
zagotovljeni morajo biti z vidika nastajanja odpadkov uporaba bolj čistih in glede rabe naravnih virov bolj učinkovitih tehnologij, krogotok snovi v proizvodnem procesu, čim boljši izkoristek surovin in ponovna uporaba odpadkov, oblikovanje izdelkov, ki povzročajo pri proizvodnji in uporabi čim manj odpadkov, ali drugi možni ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov ter zmanjševanje njihove količine ali škodljivih učinkov na okolje in
-
zagotovljeni morajo biti pogoji za predelavo ali odstranjevanje odpadkov in drugi ukrepi za ravnanje z odpadki skladno s predpisi.
Za objekt ali napravo iz prejšnjega odstavka, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, se izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja v postopku za izdajo tega soglasja.
Za objekt ali napravo iz prvega odstavka tega člena, za katero ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja, mora investitor v zahtevi za dovoljenje za poseg v prostor kot osnovne podatke o namenu in zmogljivosti objekta ali naprave posredovati tudi strokovno oceno o vrsti in količini proizvedenih odpadkov in predvidenih ukrepih gospodarjenja z njimi.
Strokovno oceno iz prejšnjega odstavka mora izdelati pravna ali fizična oseba, pooblaščena za izdelavo poročil o vplivih na okolje.
Določba tretjega odstavka tega člena ne velja za objekte in naprave, kjer nastajajo le odpadki, ki se na podlagi te odredbe označujejo kot komunalni odpadki, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, in njim podobni odpadki iz industrije, obrti ali storitvenih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: komunalni odpadki).
Nov ali rekonstruiran objekt ali naprava za predelavo ali odstranjevanje odpadkov mora za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor izpolnjevati naslednje pogoje:
-
emisija snovi in energije v vode, zrak ali tla ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti,
-
postopki in metode predelave ali odstranjevanja odpadkov ne smejo povzročati čezmernih obremenitev okolja in negativnih vplivov na krajino,
-
zagotovljeno mora biti predpisano ravnanje z odpadki in odstranjevanje preostankov odpadkov,