Pravilnik o policijskih pooblastilih

1777. Pravilnik o policijskih pooblastilih

Na podlagi 29. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 3/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za notranje zadeve

P R A V I L N I K
o policijskih pooblastilih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta pravilnik opredeljuje način izvajanja posameznih policijskih pooblastil, ki so določena v Zakonu o policiji in drugih zakonih, če drugi zakoni opredeljujejo istovrstna pooblastila.

(2)

Ta pravilnik ureja tudi način uporabe prisilnih sredstev, poročanje o uporabi ter ocenjevanje uporabe prisilnih sredstev.

(3)

Izrazi za osebe, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni, za ženski in moški spol.

2. člen

Policijska pooblastila (v nadaljnjem besedilu: pooblastila) so z zakonom določeni ukrepi, ki policistom omogočajo opravljanje nalog.

3. člen

(1)

Posamezno pooblastilo se izvede samo ob pogojih, določenih v zakonu, in na način, ki ga določa zakon, ta pravilnik ali drug predpis, ki določa policijska pooblastila. Pri tem je potrebno spoštovati in varovati človekovo dostojanstvo, pravice in temeljne svoboščine, zagotovljene z ustavo, zakoni in drugimi predpisi.

(2)

Pri izvajanju pooblastil ne sme biti nihče podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju.

4. člen

Pooblastila mora policist izvesti strokovno in odločno, vendar obzirno, tako da po nepotrebnem ne prizadene dostojanstva osebe v postopku.

5. člen

Izvajanje pooblastil ne sme povzročiti škode, ki ni v sorazmerju z njihovim namenom in cilji njihove uporabe.

6. člen

(1)

V postopkih z otroki ali mladoletniki mora policist ravnati še zlasti obzirno. Upoštevati mora njihovo osebnost, občutljivost in morebitne druge lastnosti, ki jih je mogoče opaziti.

(2)

Pojma otrok in mladoletnik v tem pravilniku se uporabljata v kazenskopravnem pomenu.

7. člen

Pooblastila policist izvede tako, da ne ogroža življenja ali varnosti oseb, ki niso v postopku, da teh oseb po nepotrebnem ne vznemirja in jim ne nalaga nepotrebnih obveznosti.

8. člen

Policist mora pri izvajanju pooblastil upoštevati posebnosti postopka in načelo izvzetosti (imunitete) določenih oseb, objektov, prevoznih sredstev in stvari.

9. člen

Policist mora prenehati izvajati pooblastila takoj, ko ni več razlogov za njihovo uporabo.

10. člen

Policist osebi, zoper katero je izvajal pooblastila, na njeno zahtevo na kraju pove svojo identifikacijsko številko ali ime in priimek ter policijsko enoto.

11. člen

Izvedbo pooblastila mora policist navesti v poročilu o opravljenem delu, če poročila ne piše, pa v uradnem zaznamku, razen če zakon ali ta pravilnik ne predpisujeta drugačne oblike dokumentiranja.

II. SPLOŠNA POLICIJSKA POOBLASTILA

1. Opozorilo in ukaz

12. člen

(1)

Policist opozarja ustno ali pisno, z uporabo tehničnih sredstev ali preko javnih medijev.

(2)

Policist ukazuje neposredno ustno. Ko je zaradi zagotavljanja varnosti potrebno izvajati nujne ukrepe, lahko ukazuje tudi na druge načine. Znaki, ki jih policisti dajejo udeležencem v cestnem prometu, se uporabljajo tudi za ustavljanje prevoznih sredstev zunaj cestnega prometa.

(3)

Opozorila in ukazi morajo biti jasni in kratki ter nedvoumno izraženi.

(4)

Policist pri ukazu navede razlog, zaradi katerega je potrebna določena storitev ali opustitev, ter kakšni ukrepi bodo izvedeni ob neupoštevanju ukaza.

13. člen

(1)

Opozorilo ali ukaz državnim organom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, organom, organizacijam in samoupravnim lokalnim skupnostim izreče policist odgovorni osebi ali tam zaposleni osebi, ki je tedaj navzoča.

(2)

Če oseba ne upošteva ukaza, policist ukrepa v skladu s pooblastili. O tem lahko obvesti nadrejeno odgovorno osebo ali drug pristojen organ.

2. Ugotavljanje identitete in identifikacijski postopek

14. člen

(1)

Policist ugotavlja identiteto osebe tako, da zahteva izročitev javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, da pogleda listino ter primerja in preveri podatke.

(2)

Če je oseba zakrita ali zamaskirana, sme policist zahtevati, da se odkrije, zato da lahko nedvomno ugotovi njeno identiteto.

(3)

Če policist dvomi o pristnosti javne listine ali je oseba nima, lahko ugotavlja identiteto z razgovorom, v katerem preverja podatke o identiteti s pomočjo podatkov iz evidenc, drugih listin, s pomočjo drugih oseb ali na drugem kraju ali na način, ki ga predlaga oseba, če je ta varen in smotrn.

(4)

Policist mora osebi, ki to zahteva, pojasniti razlog za ugotavljanje identitete.

15. člen

Identiteto osebe na podlagi upravičene zahteve uradne osebe državnega organa ali nosilca javnih pooblastil policist ugotavlja na enak način, kot je določen v prejšnjem členu. Osebne podatke, pridobljene v postopku, policist takoj na kraju posreduje uradni osebi državnega organa ali nosilca javnega pooblastila. Če to ni možno, jih policist kasneje posreduje po telefonu ali pisno.

16. člen

(1)

Na upravičeno zahtevo druge osebe policist ugotavlja identiteto določene osebe na enak način, kot je določen v 14. členu, vendar tako, da upravičenec pri postopku ni navzoč oziroma ne more neposredno izvedeti podatkov o osebi, katere identiteto policist ugotavlja.

(2)

Policist mora pred ugotavljanjem identitete na podlagi prejšnjega odstavka oceniti upravičenost zahtevka, pridobiti osebne podatke upravičenca, ga poučiti, naj vloži pisni zahtevek z obrazložitvijo o razlogih in namenu uporabe podatkov, in mu povedati, na katero policijsko enoto naj zahtevek naslovi.

17. člen

(1)

Če policist ne more drugače ugotoviti identitete osebe, jo privede v policijske prostore in izvede identifikacijski postopek.

(2)

Identifikacijski postopek zajema preverjanje podatkov v evidencah policije, upravnih organov in drugih zbirkah podatkov, za pridobitev katerih je policist pooblaščen z zakonom, primerjavo prstnih odtisov in odtisov dlani, fotografije in osebnega opisa osebe ter druga operativna in kriminalistično tehnična opravila.

18. člen

(1)

Policist fotografira osebo tako, da so jasno razvidni obraz in celotna postava ter vidne posebnosti.

(2)

Za identifikacijo trupel so lahko fotografirani tudi kateri koli drugi deli telesa, na katerih so posebnosti, ki bi lahko pripomogle k identifikaciji.

(3)

Policist v osebnem opisu navede splošne in posebne značilnosti osebe.

3. Prepoznava po fotografijah

19. člen

(1)

Pred prepoznavo policist osebo opozori, da mora po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov, varovati tajnost osebnih podatkov, ki jih bo izvedela pri prepoznavi.

(2)

Policist od osebe, ki opravlja prepoznavo po fotografijah, najprej zahteva, da opiše dogodek in osebo, ki jo je videla.

(3)

Fotografije oseb, ki bodo pokazane pri prepoznavi, morajo biti izbrane na podlagi predhodno pridobljenega osebnega opisa.

(4)

V postopku prepoznave policist pokaže najmanj 12 fotografij, in sicer tako, da ni mogoče ugotoviti osebnega imena ali drugih podatkov oseb na fotografijah.

(5)

Zapisnik o prepoznavi podpišeta policist, ki je vodil postopek, in oseba, ki je opravljala prepoznavo.

(6)

Tudi kadar v tem postopku sodeluje več oseb, se prepoznava opravlja z vsako posebej.

4. Vabljenje

20. člen

(1)

Policist praviloma vabi osebo z vabilom, ki ga pošlje po pošti ali ga osebno vroči.

(2)

Policist osebo neposredno ustno vabi praviloma takrat, ko je potrebno podatke ali obvestila pridobiti nujno in takoj.

21. člen

(1)

Če policist vabi mladoletnika, mora hkrati obvestiti tudi osebo, ki je dolžna skrbeti zanj. Otroka ali osebo, za katero policist ugotovi, da ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, sme policist vabiti le preko staršev oziroma zakonitega zastopnika.

(2)

Če bi bilo vabljenje staršev oziroma zakonitega zastopnika v nasprotju s pravico ali interesom osebe iz prvega odstavka tega člena, policist vabi le z vednostjo pristojnega organa socialnega skrbstva.

5. Varnostni pregled

22. člen

(1)

Pri varnostnem pregledu policist z rokami pretipa oblačila osebe, rokavice, pokrivalo in lase ter pregleda obutev. Če pri tem zazna predmet ali snov, ki bi ju oseba lahko uporabila za napad ali samopoškodovanje, predmet ali snov vzame in pregleda. Policist pregleda tudi druge predmete, ki jih ima oseba pri sebi in bi lahko bilo v njih skrito orožje ali drugi nevarni predmeti.

(2)

Varnostni pregled osebe praviloma opravlja oseba istega spola, razen kadar varnostnega pregleda ni mogoče odložiti.

23. člen

(1)

Policist lahko opravi tudi varnostni pregled stvari in prevoznega sredstva, ki so v neposredni bližini in dostopni osebi, ki jo varnostno pregleduje.

(2)

Pri varnostnem pregledu prevoznega sredstva policist pregleda notranjost vozila, prtljažnika in drugih prostorov za prtljago ali opremo vozila.

(3)

Pri varnostnem pregledu lahko policist uporablja tehnična sredstva ali službenega psa za iskanje eksplozivnih in drugih nevarnih sredstev. Pri varnostnem pregledu osebe mora biti službeni pes pod neposrednim nadzorom vodnika.

24. člen

(1)

Če policist pri varnostnem pregledu najde orožje ali drug nevaren predmet, ga odvzame.

(2)

Če policist med varnostnim pregledom najde predmet, ki mora biti zasežen na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, zakona, ki ureja postopek o prekrških, ali na podlagi drugega zakona, policist po pregledu nadaljuje postopek po teh predpisih.

6. Prepoved gibanja

25. člen

(1)

Policist mora ukrepe o izpraznitvi območja ali objekta, prepovedi dostopa, pregledu in omejitvi gibanja na primeren način objaviti, razen če to ni v nasprotju z varnostnimi razlogi.

(2)

Ukrepi smejo trajati le toliko časa, da se odvrne nevarnost oziroma ogrožanje.

26. člen

Pri izvajanju pooblastil iz prejšnjega člena policist uporablja sredstva za označitev, opozorilne znake in napise, fizične ovire in druga primerna sredstva.

7. Protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav in območij

27. člen

(1)

Protiteroristični pregled prostorov, objektov, naprav, prevoznih sredstev in območij opravlja policist z iskanjem, identificiranjem, proučevanjem, onesposabljanjem in odstranjevanjem naprav, sredstev ter snovi, ki ogrožajo ali lahko ogrozijo varnost.

(2)

Pri pregledu iz prejšnjega odstavka lahko policist sodeluje z osebami, pristojnimi za infrastrukturo pregledovanih objektov in območij, inšpektorji inšpekcijskih služb, in drugimi osebami, ki so dolžne izvajati ukrepe za varnost in pri tem uporabljajo vsa predpisana tehnična sredstva in opremo.

28. člen

Naprave, sredstva ter snovi, ki jih najde pri pregledu iz prejšnjega člena, policist identificira, nevtralizira in odstrani ali iz varnostnih razlogov uniči na kraju najdbe.

8. Prijetje

29. člen

(1)

Zaradi opravljanja dejanj, določenih z zakonom, lahko policist izvede prijetje osebe, če je njena navzočnost za to potrebna.

(2)

Prijetje lahko traja le nujno potreben čas.

30. člen

Policist mora ugotoviti identiteto osebe, ki jo namerava prijeti. Če med postopkom ugotovi, da ni razlogov za prijetje ali drug zakonit ukrep, mora postopek takoj končati in osebi dovoliti, da neovirano odide.

31. člen

Ob prijetju mora policist osebo v njenem maternem jeziku ali jeziku, ki ga razume, obvestiti o razlogih prijetja, kaj mora prijeta oseba storiti ali opustiti, in jo opozoriti na posledice, če ne bo upoštevala ukazov.

32. člen

Kadar je zaradi varnosti policista ali zaradi preprečitve neposrednega ogrožanja varnosti ljudi ali premoženja osebo potrebno prijeti previdno in brez odlašanja, jo sme policist takoj prijeti, varnostno pregledati in šele nato preveriti njeno identiteto in jo obvestiti o razlogih prijetja.

33. člen

(1)

Če je prijeta oseba otrok, mladoletnik ali oseba, za katero policist ugotovi, da ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, mora policist v najkrajšem možnem času ustno obvestiti njene starše oziroma zakonitega zastopnika.

(2)

Če policist ugotovi, da bi bilo obveščanje iz prejšnjega odstavka v nasprotju s pravico ali interesom prijete osebe, o prijetju obvesti le organ socialnega varstva.

34. člen

O prijetju osebe, za katero je razpisano iskanje ali tiralica, policija obvesti organ, ki je iskanje ali tiralico razpisal, in organ, ki je odredil tiralico. O prijetju osebe, za katero je tiralico razpisal tuj organ, ali osebe, za katero je izdan evropski nalog za prijetje in predajo, policija obvesti preiskovalnega sodnika sodišča, na območju katerega je bila oseba prijeta.

35. člen

(1)

Osebe, ki uživa diplomatsko imuniteto v Sloveniji in se nanjo sklicuje z ustrezno listino, policist ne sme prijeti.

(2)

Osebo, ki uživa konzularno imuniteto v Sloveniji in se nanjo sklicuje z ustrezno listino, sme policist prijeti samo na podlagi pisne odredbe sodišča.

36. člen

Če je prijeta oseba, ki uživa poslansko ali sodniško imuniteto in se nanjo sklicuje, zalotena pri storitvi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora policist o prijetju takoj obvestiti pristojnega državnega tožilca.

9. Privedba

37. člen

Kadar policist izvaja privedbo na podlagi pisne odredbe pristojnega organa, se mora predhodno ustrezno pripraviti in zbrati podatke, potrebne za varno in učinkovito izvedbo privedbe.

38. člen

(1)

Policist osebi, za katero je privedba odrejena, izroči pisno odredbo o privedbi in ji ukaže, naj gre z njim. Če se oseba upira, jo policist privede prisilno.

(2)

Če oseba, ki jo je potrebno privesti, zahteva obveščanje bližnjih ali zagovornika, ji policist to omogoči, razen če varnostne okoliščine tega ne dopuščajo, vendar obveščanje teh oseb ne zadrži privedbe in drugih policijskih ukrepov.

(3)

Če osebi, ki jo je potrebno privesti, zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče takoj vročiti pisne odredbe, jo policist seznani z njeno vsebino. Odredba se osebi vroči takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa na sedežu organa, h kateremu je privedena.

39. člen

(1)

Policist se mora ravnati po odredbi za privedbo, ki določa, kdaj in h kateremu organu oziroma uradni osebi je treba osebo privesti.

(2)

Policist mora pri določitvi časa začetka izvajanja odredbe za privedbo upoštevati vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na uspešno izvedbo privedbe, pri čemer od prijetja do izročitve osebe pristojnemu organu oziroma uradni osebi ne sme preteči več kot 6 ur.

(3)

Če policist ugotovi, da se oseba, ki jo je potrebno privesti, skriva ali drugače izmika privedbi ali iz drugih razlogov ni bila prijeta, takoj obvesti o tem organ, ki je privedbo odredil.

40. člen

(1)

Policist ne sme privesti osebe, katere gibanje je zelo oteženo zaradi bolezni, onemoglosti, telesne poškodbe ali nosečnosti, ali osebe, katere zdravstveno stanje bi se zaradi privedbe poslabšalo.

(2)

Če oseba, ki jo je treba privesti na podlagi tiralice ali evropskega naloga za prijetje in predajo, ali oseba, ki je osumljena storitve kaznivega dejanja, ali oseba, ki se izmika kazenskemu postopku ali prestajanju kazni, potrebuje nujno medicinsko pomoč, policist zagotovi njen prevoz v najbližjo javno zdravstveno ustanovo in poskrbi za njeno varovanje do odločitve organa, ki je privedbo odredil ali h kateremu je potrebno osebo privesti.

41. člen

(1)

Kadar je treba privesti osebo, ki neguje ali skrbi za otroke ali druge osebe, policist pred privedbo obvesti pristojni organ socialnega varstva ali drugo javno službo, če oseba sama ne more zagotoviti, da bi kdo poskrbel zanje.

(2)

Če oseba, ki jo je treba privesti, opravlja delo, od katerega je odvisna varnost ljudi ali bi bila zaradi prekinitve dela lahko povzročena velika materialna škoda, je dovoljeno privedbo začasno odložiti.

(3)

Kadar je treba zaradi privedbe osebe zagotoviti oskrbo živali, za katere skrbi privedena oseba, policist obvesti pristojno veterinarsko organizacijo.

(4)

Policist ravna podobno tudi v drugih primerih, če ugotovi, da je potrebno kaj ukreniti za varnost ljudi ali za preprečitev škode, ki bi lahko nastala zaradi privedbe.

42. člen

(1)

Če policist pred privedbo oziroma ob prijetju ugotovi, da ima oseba, ki jo je treba privesti, diplomatsko imuniteto in se nanjo sklicuje z ustrezno listino, privedbe ne sme izvesti.

(2)

Osebo, ki ima konzularno imuniteto in se nanjo sklicuje z ustrezno listino, lahko policist privede samo na podlagi pisne odredbe sodišča.

42.a člen

O privedbi mora policist napisati uradni zaznamek.

43. člen

Pravilnik o policijskih pooblastilih

Časovnica