935. Pravilnik o identifikaciji in registraciji drobnice
Na podlagi 114. člena zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1 in 58/02-ZMR-1), ter na podlagi petega odstavka 16. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01 in 110/02 – ZGO-1), petega odstavka 23. člena in četrtega odstavka 24. člena zakona o živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1 in 110/02 – ZGO-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o identifikaciji in registraciji drobnice
Ta pravilnik določa za izvedbo Uredbe Sveta št. 21/2004/ES, UL L 5, z vsemi spremembami (v nadaljnjem besedilu: Uredba) način identifikacije ovac in koz (v nadaljnjem besedilu: drobnica), spremljanje premikov drobnice, vodenje registra na gospodarstvu in registracijo imetnikov drobnice v evidenci imetnikov rejnih živali.
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
-
SIR je Služba za identifikacijo in registracijo živali v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ki izvaja sistem označevanja živali v Republiki Sloveniji za potrebe opravljanja veterinarskih kontrol pristojnega organa na področju veterinarstva (Veterinarska uprava Republike Slovenije) in za potrebe kontrole subvencij pristojnega organa na področju subvencij (Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja);
-
EIRŽ je evidenca imetnikov rejnih živali pri SIR, v katero morajo biti vpisana vsa gospodarstva in imetniki drobnice;
-
CRD je centralni register drobnice, ki ga vodi SIR;
-
RDG je register drobnice na gospodarstvu, ki ga vodi imetnik drobnice;
-
KMG-MID gospodarstva je identifikacijska številka gospodarstva, ki jo dodeli SIR in je sestavljena iz dvočrkovne oznake za Slovenijo "SI" in do devetmestne neponovljive številke;
-
pooblaščena organizacija je organizacija, ki v skladu s predpisi o veterinarstvu, kmetijstvu oziroma živinoreji opravlja dejavnost identifikacije in registracije živali kot javno službo.
3. člen
(označitev drobnice)
(1)
Živali je treba označiti čimprej po rojstvu, najpozneje do starosti 6 mesecev v skladu z uredbo in tem pravilnikom. Živali, ki se redijo v ekstenzivnih pogojih oziroma na prostem, se lahko označijo najpozneje do starosti 9 mesecev. Za pravilno označitev živali je odgovoren imetnik drobnice. Živali označuje imetnik sam, lahko pa to zanj opravi pooblaščena organizacija.
(2)
Če opravi označitev živali pooblaščena organizacija, mora pooblaščena organizacija voditi evidence o izdanih ušesnih znamkah in podatke na zahtevo SIR posredovati v elektronski obliki.
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo biti živali označene pred premikom iz izvornega gospodarstva.
(4)
Živali se označuje z namestitvijo ušesne znamke v obe ušesi.
(5)
Namesto ušesne znamke v levem ušesu se lahko živalim vtetovira identifikacijska številka. Ovce se tetovira v levo uho, koze pa v levo uho ali repno gubo.
(6)
Jagnjeta oziroma kozliče, ki so namenjeni za zakol pred dvanajstim mesecem in niso namenjeni za trgovanje na teritoriju EU v skladu s predpisom, ki ureja veterinarske preglede živali pri trgovanju na teritoriju EU, ali za izvoz v države, ki niso članice EU (tretje države), se lahko drobnico označuje z eno ušesno znamko, na kateri je odtisnjena kratica "MKGP" v velikosti 3 mm in skupinska identifikacijska številka v velikosti najmanj 6 mm. Skupinska identifikacijska številka je vezana na posamezno gospodarstvo in je sestavljena iz dvočrkovne kode za Slovenijo "SI" in zadnjih šestih številk KMG-MID gospodarstva, na katerem se živali označujejo.
(7)
Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo biti živali, za katere se uveljavljajo državne pomoči (subvencije), označene v skladu s tem pravilnikom pred oddajo vloge.
(1)
Ušesna znamka za označevanje drobnice mora biti rumene barve, sestavljena iz moškega in ženskega dela, ki se ob uporabi spojita ter široka najmanj 40 mm in visoka najmanj 20 mm. Na moškem delu ušesne znamke mora biti natisnjeno:
-
kratica pristojnega organa (MKGP) v velikosti najmanj 5 mm;
-
identifikacijska številka živali: dvomestna oznaka Slovenije (SI) in prve tri številke v velikosti najmanj 5 mm, zadnje tri številke pa najmanj v velikosti 12 mm.
(2)
Na ženskem delu ušesne znamke je lahko tudi druga vsebina (npr. dodatna individualna identifikacijska številka živali), vendar to ne sme vplivati na čitljivost identifikacijske številke.
(3)
Ušesna znamka za označevanje živali iz šestega odstavka prejšnjega člena mora biti rumene barve, okrogla, premera najmanj 27 mm, ki je po vstavitvi v uho ni več mogoče ponovno uporabiti. Na moškem delu ušesne znamke mora biti v črni barvi odtisnjena skupinska identifikacijska številka, na ženskem delu pa je lahko tudi druga vsebina (npr. dodatna identifikacija živali, zaporedna številka izdane znamke v okviru ene SIŠ), vendar to ne sme vplivati na čitljivost identifikacijske številke.
(4)
Ušesne znamke morajo izpolnjevati tudi naslednje splošne pogoje:
-
biti morajo plastične, brez ostrih robov in grobih površin, ki bi povzročale draženje kože, in iz neškodljivega materiala, odpornega na staranje, vremenska nihanja in hlevske pogoje. Obstojnost barve, prožnost materiala in trdnost spoja morajo trajati celo življenjsko dobo živali,
-
konica mora biti ostra in primerne trdote, da zlahka prebode uho. Material ne sme biti koroziven in ne sme povzročati vnetij na mestu vboda, zagotovljeni morajo biti optimalni pogoji za celjenje rane,
-
tisk mora biti laserski oziroma tak, da je dobro čitljiv in obstojen celo življenjsko dobo živali ter ga ni mogoče odstraniti,
-
vstavitev znamke v uho mora biti enostavna; za spojitev obeh delov mora biti potrebna običajna sila, ki zagotavlja, da sta oba dela spojena. Po aplikaciji se mora ušesna znamka tekoče sprostiti iz klešč,
-
izpad ušesnih znamk ne sme presegati 3% v prvem letu in 5% v petih letih po vstavitvi.
(5)
Identifikacijska številka živali na ušesnih znamkah, izdanih v Republiki Sloveniji, je osemmestna neponovljiva identifikacijska številka živali. Prvi dve mesti zavzema koda Slovenije "SI", preostala mesta pa zaporedna številka. Identifikacijske številke izdaja SIR.
5. člen
(izguba ušesne znamke)
(1)
Če žival ušesno znamko izgubi ali ta postane nečitljiva, jo mora imetnik drobnice nemudoma nadomestiti z dvojnikom.
(2)
Izgubljena ušesna znamka se lahko pod pogojem, da sledljivost ni ogrožena, nadomesti tudi z ušesno znamko, na kateri je odtisnjena druga identifikacijska številka.
(3)
Vsako nadomestitev izgubljene ušesne znamke mora imetnik živali vpisati v RDG. Vpisati je potrebno staro in novo identifikacijsko številko in datum nadomestitve.
6. člen
(naročniki in dobavitelji ušesnih znamk)
(1)
Naročniki ušesnih znamk za označevanje živali po tem pravilniku so pooblaščene organizacije in imetniki drobnice, ki so vpisani v evidenco imetnikov rejnih živali iz 10. člena tega pravilnika in imajo dodeljen KMG-MID gospodarstva. Ušesne znamke za označevanje živali po tem pravilniku se lahko naroča samo pri registriranih dobaviteljih ušesnih znamk.
(2)
Dobavitelji ušesnih znamk za označevanje živali po tem pravilniku so lahko samo pravne ali fizične osebe, ki so pri ministrstvu vpisane v evidenco dobaviteljev ušesnih znamk. Dobavitelj mora SIR sproti sporočati podatke o ušesnih znamkah, ki jih je dobavil, o naročniku in o odposlanih identifikacijskih številkah.
(3)
SIR v publikacijah in na svojih spletnih straneh objavi podatke o dobaviteljih ušesnih znamk, vpisanih v evidenco. Objavijo se zlasti naslednji podatki o dobavitelju:
-
osebno ime oziroma firma ter naslov oziroma sedež dobavitelja in kontaktni podatki,
-
cene in dobavni roki iz ponudbe.
(4)
Dobavitelja ušesnih znamk, za katerega se izkaže, da dobavlja neprimerno blago oziroma posluje v nasprotju z določbami tega pravilnika, se izbriše iz evidence dobaviteljev ušesnih znamk.
(5)
O vpisu in izbrisu dobavitelja ušesnih znamk v oziroma iz evidence odloči minister z odločbo v upravnem postopku.
7. člen
(vpis v evidenco dobaviteljev ušesnih znamk)