Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
Zlata Tavčar
Trije najuglednejši strokovnjaki o aktualnih temah
Covid kriza je tudi v financah »izredni dogodek«, ki žal že predolgo traja. Tako je treba nanj gledati tudi z revizorskimi očmi. Tega se morda ta trenutek niti še ne zavedamo.
TEMA TEDNA
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Četrti del)
Novela zakona o javnem naročanju (novela ZJN-3B) prinaša tudi nekaj pomembnih novosti v osmem poglavju zakona, ki ureja kazenske določbe in opredeljuje zakonske znake prekrškov, ki jih v postopkih oddaje javnih naročil lahko storijo naročniki ali ponudniki.
ČLANKI
Kristina Čufar
Zagate (pravnega) urejanja vsebin na družbenih omrežjih
Družbena omrežja spreminjajo svet. Korenito so predrugačila način medsebojnega povezovanja svojih uporabnic in komunikacije med njimi, pa tudi način dostopa do ter izmenjave informacij. Te transformacije delujejo kot dvorezen meč. Družbena omrežja igrajo pomembno vlogo pri povezovanju in medsebojni podpori med (prej) družbeno izoliranimi posamezniki, ponujajo možnost neposrednega obveščanja o sicer pogosto spregledanih ali prikritih dogodkih (npr. kršitvah človekovih pravic na konfliktnih območjih) in omogočajo povezovanje aktivističnih skupin ter organizacijo demonstracij, dobrodelnih akcij in ozaveščanja o najrazličnejših družbenih problemih.
ČLANKI
mag. Daniel Zdolšek in Sanja Zver
Podatkovna analitika in zunanje revidiranje
Revizijska podatkovna analitika je opredeljena kot znanost in umetnost možnega, kadar gre za prepoznavanje in analiziranje vzorcev, odstopanj in nedoslednosti. Poenostavljeno gre za obdelavo ogromnih količin podatkov revidiranega podjetja, ki se analizirajo, modelirajo in vizualizirajo, vse z namenom, da se pridobijo v reviziji s podatkovno analitiko uporabne informacije. Uporabi se lahko pri različnih revizijskih postopkih (npr. pri oceni tveganja, preizkušanju notranjih kontrol, preizkušanju podatkov itd.). V prispevku je predstavljena podatkovna analitika, njene vrste in (možna) uporaba pri zunanjem revidiranju oziroma reviziji računovodskih izkazov ter nekaj zgledov. V podatkovni analitiki je več prednosti (npr. boljše razumevanje revidiranega podjetja, večja verjetnost zaznavanja pomembno napačnih navedb v računovodskih izkazih, boljše komuniciranje itd.) in slabosti (npr. problemi nepopolnega dostopa, nepopolnih podatkov, nerazumevanja izidov podatkovne analitike itd.). Pred revizijskimi podjetji pa je glede razvijanja in razvoja ter uporabe podatkovne analitike še več drugih izzivov.
ČLANKI
Nadja Strle
Nezakonito odrejena karantena na mejnem prehodu: podlaga za odškodninsko odgovornost države?
Avtorica v prispevku obravnava problematiko nezakonitega odrejanja karanten na mejnem prehodu ob vstopu v Slovenijo, kakor izhaja iz odločbe Upravnega sodišča II U 261/2020-18 z dne 2. 9. 2020. V njej je sodišče navedlo, da gre pri ukrepu karantene za poseg v pravico svobode gibanja in tudi v osebno prostost, zaradi česar bi morala biti posamezniku zagotovljena še posebna ustavna procesna jamstva. Ker je bil ukrep v konkretnem primeru nezakonit, so prizadeti posamezniki izrazili namero zahtevati odškodnino od države za utrpljeno škodo. Avtorica glede na to razmišlja, ali obstaja pravna podlaga za odškodninsko odgovornost države glede na veljavno pravno teorijo in sodno prakso. Sklepno izpostavi ustavnopravno vprašanje, ali bi bila med dejansko izrednimi razmerami COVID-19 primerna pravna razglasitev izrednega stanja, kot ga predvideva Ustava RS, ter v zvezi s tem morebitna derogacija posameznih pravic in svoboščin po 15. členu EKČP.