Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
KOLUMNA
Toni Perić
Od februarja velja zakon o zaščiti žvižgačev – kakšne so izkušnje?
Doslej je bilo manj kot deset prijav za zaščito prijavitelja po ZZPri, a je šlo za sume povračilnih ukrepov, ki naj bi bili izvedeni pred začetkom veljavnosti ZZPri. Do 17. decembra imajo čas za ureditev prijavnih poti zavezanci v zasebnem sektorju, ki imajo med 50 in 249 zaposlenimi.
TEMA TEDNA
Izr. prof. dr. Andraž Teršek
Neskladja s stroko (psihiatrija) in ustavnimi pravicami posameznika: o predlogu sprememb Zakona o duševnem zdravju (19. 10. 2022)
Predlog spremembe zakona o duševnem zdravju z zadnjega dne avgusta [1] določa, da se oblikuje »mreža varovanih oddelkov«, in sicer tako, da bi na 30.000 prebivalcev zagotovili namestitev za najmanj 12 oseb, kar je približno 840 postelj na varovanih oddelkih, to pa močno presega sedanje kapacitete. V predlogu zakona ni nikjer opredeljeno, zaradi česar bi bilo potrebno povečanje števila postelj na varovalnih oddelkih v takšnem obsegu. Edini argument, ki ga predlagatelj navaja, je cilj, da se zagotovi namestitev in terapevtska obravnava osebam, katerim sodišče izda odločbo o potrebi po tovrstnem zdravljenju. Postavlja se vprašanje: na podlagi česa se predvideva, da bo sodišče izdalo toliko več odločb o nujnosti obravnave na varovanih oddelkih? Odgovora na to vprašanje ni.
ČLANKI
mag. Mojca Kunšek
Na pragu uporabe evropskih standardov trajnostnega poročanja (ESRS)
Konec novembra 2022 je bil Evropski komisiji (EK) posredovan prvi osnutek Evropskih standardov poročanja o trajnosti (v nadaljevanju standardi ESRS - European Sustainability Reporting Standards) in sprejeta direktiva o trajnostnem poročanju (v nadaljevanju direktiva CSRD – Corporate Sustainability Reporting Directive). S tem so bili postavljeni temelji in obveznost trajnostnega poročanja v skladu s časovnico CSRD in za zavezance, ki jih CSRD opredeljuje.
ČLANKI
Iz prakse za prakso
Kombiniranje primerjalnih meril za določanje pomembnosti pri reviziji računovodskih izkazov
Revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo je v sodelovanju z Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem v septembru 2023 obravnaval način določanja pomembnosti za namene revidiranja računovodskih izkazov s kombiniranjem različnih primerjalnih meril in o tem pripravil strokovno razlago.
ČLANKI
Matej Igličar
Pravni ukrepi za zmanjšanje količine zavržene hrane v Evropski uniji
Zavržena hrana je pomemben dejavnik trajnostnega razvoja z občutnimi socialnimi, ekonomskimi in ekološkimi posledicami. V Evropski uniji se je leta 2020 zavrglo približno 127 kilogramov hrane na prebivalca, pri čemer je bilo 55 % hrane zavržene v gospodinjstvih. Ker organi in institucije Evropske unije že več kot desetletje opozarjajo na pomen zavržene hrane in pozivajo k njenemu zmanjšanju, se je Evropska komisija zavezala do konca leta 2023 predpisati pravno zavezujoče cilje za zmanjšanje količin zavržene hrane. V prispevku so po terminoloških izhodiščih in oceni trenutnih količin zavržene hrane predstavljeni pravni ukrepi na področju estetskih standardov hrane, pakiranja in embalaže, označevanja datuma uporabnosti hrane in njenega darovanja, ki lahko zmanjšajo količino zavržene hrane v okviru obstoječega evropskega pravnega okvira. Evropska unija ima znotraj njega še precej prostora za izboljšanje. Če bo želela doseči ambiciozne cilje na področju zmanjšanja količin zavržene hrane, bo morala poseči tudi po drznejših rešitvah.