Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
Toni Perić
Odkriti ravs na pravni sceni
Na trgu je vse več d. o. o. in s. p. ter drugih oblik pravnega svetovanja, ki so povsem neregulirane.
TEMA TEDNA
Ivana Bendow
Postopoma, potem pa nenadoma (3.)
V Hemingwayevem romanu The sun also rises na vprašanje, kako je šel v stečaj (How did you go bankrupt?), propadli podjetnik odgovori: »Postopoma, potem pa nenadoma.« (Gradually, and then suddenly.)
ČLANKI
mag. Bernarda Škrabar Damnjanović
Vloga poslovne obveščevalne dejavnosti v gospodarstvu
Dejstvo je, da živimo v času, ko je količina podatkov podivjala. To s seboj prinaša obilo nevarnosti, recimo globoke ponaredke (deepfake) itn. Kako je v tej poplavi podatkov možno potrditi, da neka informacija drži? To še nikoli v zgodovini ni bilo težje. Glede na hipertrofijo informacij je ključen izziv, kako vodstvu gospodarske družbe ali organizacije posredovati prave informacije v pravem času, da bo lahko sprejelo pravo odločitev. Kar 90 odstotkov potrebnih obveščevalnih informacij je možno pridobiti iz javno dostopnih podatkov. Taka količina informacij pa zahteva nadaljnjo vsebinsko analitiko, za kar potrebujemo ustrezno usposobljenost in znanje.
ČLANKI
Jerneja Potočnik
Digitalizacija ne zmanjšuje pomena notranjega revizorja, ampak zahteva njegovo preobrazbo
Vloga notranjega revizorja se je v dobi digitalizacije temeljito preobrazila. Iz tradicionalnega pristopa, osredotočenega na preverjanje skladnosti in predvsem dajanja zagotovil, se je notranja revizija razvila v oddelek, ki s podatkovno analitiko, robotizacijo procesov (RPA), umetno inteligenco (UI) in tehnologijo veriženja podatkovnih blokov omogoča stalno zagotavljanje spremljanja procesov in s tem proaktivno svetuje organizaciji pri upravljanju tveganja. V članku obravnavamo razvoj revidiranja notranjih kontrol – od ročnih pregledov do digitalno podprtega sprotnega spremljanja – ter njegov vpliv na korporativno upravljanje. Poudarjeni so pomen kibernetske varnosti, dejavniki ESG ter preoblikovana vloga notranjega revizorja kot strateškega partnerja, ki ne le prepoznava tveganja, temveč podpira odpornost organizacije in njen prihodnji razvoj. Z analizo sodobnih izzivov in vpogledom v prihodnost notranje revizije članek izpostavlja, kako digitalizacija oblikuje nov profil notranjega revizorja, ki združuje tehnično znanje, informacijsko podprto ocenjevanje tveganj in strateško usmerjenost.
ČLANKI
Iztok Rakar, Daša Tičar, Jože Benčina
Medobčinsko sodelovanje – predlog slovenske tipologije
Občine so v zadnjem času pod nenehnim pritiskom kompleksnih in hitro spreminjajočih se izzivov. Eno od orodij za zagotovitev ustreznega obsega in kakovosti lokalnih javnih dobrin in storitev je medobčinsko sodelovanje. Gre za raznolik, dinamičen in kompleksen pojav, ki ima v Evropi dolgo tradicijo. Vse navedeno ima posledice tudi na področju raziskovanja. Kompleksnost opazovanja empiričnega pojava lahko zmanjšamo z oblikovanjem tipologij, ki z razvrščanjem oblik v skupine oziroma tipe na podlagi skupnih lastnosti omogočajo sistematičnost raziskovanja. Čeprav v literaturi obstaja več tipologij, ugotavljamo, da nobena ne ustreza povsem slovenskemu kontekstu. Glede na to smo oblikovali tipologijo medobčinskega sodelovanja, prilagojeno slovenskemu kontekstu, s čimer smo obogatili nabor primerov v literaturi in omogočili sistematično opazovanje pojava v danem okolju ter posredovanje ugotovitev raziskovanja deležnikom na razumljiv način. Hkrati smo opredelili tudi postopek nenehnega izboljševanja tipologije, ki temelji na cikličnem zaporedju oblikovanja idej in rešitev na osnovi teoretskih izhodišč, usklajevanja z zakonodajo in preverjanja ustreznosti z zbiranjem in empirično analizo podatkov.