Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
KOLUMNA
Zlata Tavčar
TFL Glasnik: Na počitnice v prenovljeni podobi portala TFL in z veliko novih vsebin
Običajno je, da je zadnja številka sezone revije TFL Glasnik posvečena pregledu doseženega in načrtom prihodnjega. Zato vas vabimo k branju in hitremu pregledu odličnih in odmevnih pogovorov z gosti te sezone, aktualnih strokovnih pravnih člankov ter tem tedna. Vse pretekle strokovne članke lahko najdete v arhivu TFL Glasnika, objavljeni pa so tudi pri pravnih vsebinah na portalu TFL. V tokratni številki pa tudi napovedujemo novosti.
TEMA TEDNA
Andrej Razdrih
Od Berlina do Prage
Potovanje po Romuniji mi poškodbe pogačice na desnem kolenu začuda ni odpravilo, boleča je postala zlasti vožnja v strmejši klanec. Ker nesreča nikoli ne pride sama, se je temu pridružil še zoprn išias, ki mi je preprečil treninge, zato sem se lani trdno odločil, da ne grem na kolesarsko potovanje, ampak bom dopust raje posvetil branju knjig, ki sem jih nakupil v zadnjih 20 letih in jih kopičil na policah svoje pisarne. Seveda pri tem ne mislim na literaturo s področja prava ali kaj podobno strokovnega. Take knjige hranim doma v spalnici, da lažje zaspim.
ČLANKI
dr. Luigi Varanelli
Predpogodbena odgovornost (2.)
Prispevek o predpogodbeni odgovornosti je objavljen v dveh delih. V prvem delu sem pisal o naravi predpogodbene odgovornosti in njenih pojavnih oblikah. Poseben poudarek je bil na predpogodbeni odgovornosti, povezani s pogajanji in sklenitvijo neveljavne pogodbe.
ČLANKI
mag. Boris Tuma
Pristranskost pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin
V prispevku obravnavamo problem pristranskosti pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin. Zaradi nelikvidnosti trga, pomanjkljivih tržnih podatkov ter heterogenosti in specifičnosti nepremičnin je ocenjevanje vrednosti nepremičnin še posebno dovzetno za učinke vedenjske pristranskosti pri ocenjevanju vrednosti. Pregledali in analizirali smo razpoložljive prispevke in raziskave, ki opozarjajo na tveganje pristranskosti pri oceni vrednosti nepremičnin, ter predlagali možne rešitve. Osredotočili smo se predvsem na pristranskost sidranja pri ocenjevanju vrednosti, pri kateri se ocenjevalec s svojo oceno vrednosti zasidra okrog referenčne vrednosti, psihološkega sidra, od katerega se med ocenjevanjem ocenjevalec težko odmakne. V prispevku obravnavamo tudi tveganje vpliva naročnika cenilnega poročila na nepristranskost ocenjevalca vrednosti. V drugem delu pa predlagamo možne rešitve za zmanjšanje oziroma preprečitev pristranskosti pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin.
ČLANKI
Bojan Tičar in Iztok Rakar
Decentralizacija državne oblasti in varnostni ukrepi občin za preprečevanje širjenja virusa COVID 19 v letu 2020
V kontekstu omejevanja širjenja COVID-19 v letu 2020 so v ospredje ponovno stopila razmerja med državo in občinami tudi na področju varnosti. Zanimalo nas bo, ali je država je v času epidemije prenesla nekatere svoje varnostne pristojnosti na občine? Ker je preprečevanje širjenja COVID-19 tudi lokalno-varnostna zadeva, smo jo analizirali v tem prispevku. Prispevek prikazuje dejansko stanje predpisovanja, obravnavanja in sankcioniranja prekrškov na občinski ravni v času širjenja COVID-19. Prispevek je pripravljen z uporabo metode kvalitativne analize sprejetih ukrepov občin, gramatikalne razlage občinskih predpisov in teleološke razlage obsega pooblastil prekrškovnih organov (ratio legis predmetne ureditve) in z študijo primerov nekaterih občin. V analizi smo razdelali pravno moč občin pri predpisovanju in sankcioniranju prekrškov povezanih z epidemijo. Vlada Republike Slovenije je dvakrat razglasila epidemijo, in sicer prvič 12. 3. 2020 do 30. 5. 2020 (prvi val) in drugič 19. 10. 2020 za obdobje 30 dni (drugi val). V skladu z ukrepi Vlade Republike Slovenije so morale ravnati tudi občine. V raziskavi smo prikazali ukrepe posameznih občin v posameznih fazah epidemije. V sklepni razpravi smo razmejili delovanje občinskih varnostnih organov po občinskih predpisih od delovanja kot pomožnih organov v podporo državni inšpekciji, pristojni za sankcioniranje prekrškov povezanih s COVID-19.