Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Zlata Tavčar
Dr. Miodrag Đorđević: Brez sodnikov ni ne pravne države ne vladavine prava
Zato se nehajmo pregovarjati ‒ ne samo o sodni stavbi, temveč tudi o plačni problematiki in sodniški zakonodaji, o za sodstvo nevralgičnih temah, in stvari končno premaknimo.
TEMA TEDNA
Damjan Možina
Nepoštenost splošnih pogojev poslovanja v potrošniških kreditnih pogodbah – nenavadna spremenjena praksa Vrhovnega sodišča RS
V prvih dvajsetih letih od sprejetja Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot, 1998) se slovenska sodišča niso veliko ukvarjala s presojo poštenosti splošnih pogojev poslovanja na podlagi ZVPot.
ČLANKI
Nejc Urankar
Kaj je pravičen prehod in kako vprašanje pravičnosti sooblikuje energetsko preobrazbo?
Evropska unija (EU) je s svojim zelenim dogovorom napovedala, da bo najpozneje do leta 2050 prešla v družbo, ki ne bo ustvarjala nobenih neto emisij toplogrednih plinov, kar je s sprejetjem podnebnih pravil podkrepila tudi z zavezo za njihovo zmanjšanje za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.
ČLANKI
Boris Tušek
Internal Audit for the New Era: Challenges and Opportunities in the Digital Economy and ESG Initiatives
V današnjih zapletenih in dinamičnih pogojih poslovanja so v svetovnem merilu še posebej poudarjena pričakovanja do notranjerevizijske dejavnosti v smislu njenega dejavnega vključevanja v dodajanje vrednosti podjetju, predvsem z generiranjem informacij, potrebnih za prepoznavanje, razumevanje in ocenjevanje novih in vedno večjih strateških in operativnih tveganj, ter v smislu implementacije in nenehnega izboljševanja notranjih kontrol. Sčasoma se je notranja revizija v podjetju razvila v proaktivno službo, ki s svojim delovanjem in rezultati dajanja zagotovil, svetovanja in vpogledov zadovoljuje informacijske potrebe najrazličnejših uporabnikov, od uprave, nadzornega sveta in revizijske komisije do linijskih in operativnih vodij, zunanjih revizorjev, regulatorjev in drugih zainteresiranih deležnikov. Obremenitev notranjih revizorjev se povečuje zaradi hitrega vstopanja v novo fazo delovanja, v kateri se morajo odzivati na vplive globalnih gospodarskih in družbenih sprememb ter predvsem pospešenega razvoja informacijsko-komunikacijskih tehnologij in digitalne transformacije poslovanja. Intenzivna uporaba digitalne tehnologije prinaša številne korenite spremembe poslovnih modelov, strategij podjetij na vseh ravneh, organizacijske strukture, poslovnih procesov in njihove prilagoditve digitalni dobi. Glede na namen, cilje in naravo notranjerevizijske dejavnosti kot notranjega nadzornega mehanizma upravljanja podjetja se v dobi digitalne transformacije poslovanja notranja revizija sooča s številnimi izzivi.
ČLANKI
Nada Čibej
(U)pravni značaj pisnega strokovnega navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva
Izdaja pisnega strokovnega navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, dodatnega pisnega strokovnega navodila, strokovno-tehničnega navodila kot dela pisnih strokovnih navodil je zakonska obveznost arhiva. Z navodili so določene obveznosti zavezancev, ki v primeru neizpolnjevanja podležejo sankcijam (globam). Pravne narave pisnih strokovnih navodil pa niti zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih niti zakon o arhivskem gradivu, ki vsebuje podatke o zdravljenju pacienta, ne določa. Ostaja odprto vprašanje, ali so pisna strokovna navodila materialno dejanje kot ga razume stroka, splošni predpis, kot ga razume Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, upravna pogodba ali konkreten upravni akt. Poleg tega moramo navodilo, ki ga izda pristojni arhiv, obravnavati tudi v luči enega od meril za vrednotenje arhivskega gradiva, ki ga določa zakon, in sicer »potrebe za trajno pravno varstvo za doseganje pravic oseb«. V prispevku sta primerjalno zgodovinskopravno obdelani vloga in razvoj pisnega strokovnega navodila ter s sistematično metodološko razlago zahteve zakonodajalca, ki kažejo na to, da ima pisno strokovno navodilo elemente konkretnega upravnega akta.