Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
KOLUMNA
Zlata Tavčar
Digitalizacija v pravu: 14 milijonov nomotehničnih enot
Največja vrednost in posebnost pa je, da je besedilo predpisov SLO-zakonodaje obdelano na nivoju najmanjše nomotehnične enote, kar pomeni, do nivoja alineje, točke in odstavka. Posledično to pomeni, da ima teh 250.000 SLO-predpisov kar 14 milijonov najmanjših nomotehničnih elementov, ki so shranjeni v dokumentnem informacijskem sistemu Tax-Fin-Lex. Vseh teh 14 milijonov nomotehničnih elementov predstavlja v pravni teoriji dejansko 14 milijonov elementov pravnih norm.
TEMA TEDNA
Stanislav Fortuna
Esej o begunstvu: Kaj neki bi rekel starodavni Abram? (1. del)
Globok sram, stud in nemoč sem občutil ondan, ko je v času našega decembrskega norenja utonila desetletna gluhonema kurdska deklica, ki jo je obupana mati spravljala čez naraslo ledenomrzlo mejno reko. Revica, ki jo je odnašala voda, niti zavpiti ni znala, da bi jo slišali policisti, ki so vlekli iz vode premraženo mater. Kaj je nagnilo mater, da je zase in za svoje štiri otroke izbrala tako neprimeren čas in način bega v t. i. »obljubljene dežele«, lahko le ugibam. Prepričan pa sem, da je temu nespametnemu podvigu botroval zlasti pohlep tistih, ki s stisko, sanjami ali tudi nespametjo drugih ljudi brezvestno služijo.
ČLANKI
Katja Rode
Katera oblika poslovanja je ustreznejša: s. p. ali d. o. o.?
Mladi pravniki svoje karierne poti različno načrtujemo. Velik del se odloči za samostojno karierno pot v odvetništvu. Tudi sama sem velikokrat pomislila na to, misel pa se je ustavila že takoj na začetku. In sicer ob vprašanju, katero statusno obliko izbrati za opravljanje odvetniškega poklica. Pri ustanavljanju odvetniških družb se ustanovitelji večinoma odločajo med statusom samostojnega podjetnika (v nadaljevanju: s. p.) in statusom družbe z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: d. o. o.). Pri obeh oblikah je možna tudi izbira tako imenovanega »normiranca«. To področje je urejeno z več zakoni, kot pomembnejše bi izpostavila Zakon o odvetništvu, Zakon o dohodnini in Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), kratek povzetek relevantnih podatkov s tega področja pa sledi v nadaljevanju prispevka.
ČLANKI
Iz prakse za prakso
Pregled sprememb v novih MSOV-jih, ki začnejo veljati 31. januarja 2022
Odbor za Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (v nadaljnjem besedilu: OMSOV) je 30. julija 2021 predstavil predlog novih Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti (v nadaljnjem besedilu: MSOV 2022).
ČLANKI
Luka Vavken
Dvojni kvazi erga omnes učinek uporabe instituta exceptio illegalis
Exceptio illegalis pomeni pooblastilo sodiščem, da pri svojem odločanju presodijo skladnost podzakonskega predpisa z ustavo in zakonom in v primeru ugotovljenega neskladja odklonijo njegovo uporabo pri presoji v sodnem sporu. Če torej sodišče ugotovi, da je splošni podzakonski akt nezakonit ali neustaven, ga ne more uporabiti kot temelj svoje presoje v konkretni zadevi, zato spregleda njegov obstoj. Exceptio illegalis praviloma velja samo za sodišča, ne pa tudi za upravne organe, ki lahko spregledajo podzakonski akt le izjemoma, ob upoštevanju restriktivno določenih pogojev. Sodišče zakonitosti presoje podzakonskega akta pred ustavnim sodiščem ne more zahtevati, razen če bi zaradi njegove neuporabe nastala neustavna pravna praznina. Exceptio illegalis je ultima ratio. Uporabiti ga je mogoče šele tedaj, ko podzakonskega predpisa ni mogoče razlagati ne le ustavno, temveč tudi zakonsko skladno. Splošno razširjeno stališče, da ima exceptio illegalis učinek le v konkretnem primeru, je ustrezno le v strogo formalnem smislu. V resnici pa njegova uporaba ustvarja »dvojni kvazi erga omnes učinek«. Exceptio illegalis ni le institut upravnega, temveč čedalje bolj tudi kaznovalnega, konkretno prekrškovnega prava. K temu precej pripomorejo zaradi epidemije nalezljive bolezni spremenjene družbene razmere, v katerih izvršilna oblast čedalje več prepovedi in zapovedi nalaga naslovnikom s podzakonskimi predpisi.