TFL Glasnik - številka 10, leto 2018, 13.3.2018

INTERVJU

Zlata Tavčar

Dr. Andrej Rus: Meditacija, ki jo potrjuje okoli 700 raziskav

Dejal bi med najboljšimi, je pa res, da kadar koli pridejo vodilni možje iz mednarodne organizacije, javno povedo, da sem med najboljšimi na svetu.

TEMA TEDNA

dr. Nataša Pirc Musar

Zakaj je zasebnost pomembna?

Splošna uredba Evropske unije o varstvu osebnih podatkov (GDPR) prinaša dolgo pričakovano pravno usklajenost za področje varstva osebnih podatkov v Evropi. GDPR vsebuje že dobro uveljavljena načela o preglednosti, poštenosti in odgovornosti in dodaja nekaj pomembnih novih pravic za posameznike in novih obveznosti za upravljavce.

ČLANKI

dr. Andraž Teršek

Ustavnosodno pravotvorje v sodobnem ustavništvu

Ustavno sodišče je v ustavni demokraciji enkratna institucija. Razumevanje njegove sistemske vloge, predvsem pa razumevanje tehnike in normativne moči ustavnosodnega pravotvorja je pogojeno s filozofijo ustavne demokracije, temeljnih človekovih pravic in novega evropskega ustavništva. Domače pravoslovje se je predolgo upiralo spremembam v učenju o ustavnosodnem pravotvorju, ki znatno presega (zastarelo) učenje o ustavnem sodišču kot zgolj t. i. negativnem zakonodajalcu.

ČLANKI

mag. Tamara Prezelj

Brezplačne dobave in DDV (2. del)

Namen obdavčitve neposlovne rabe ni, da bi zavezanec vrnil neupravičeno odbiti vstopni davek, ampak da se obdavči končna potrošnja.

Zakon o DDV v 3. členu določa, da so predmet obdavčitve dobave blaga, pridobitve blaga znotraj Unije in storitve, ki jih opravi davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo. Davčno osnovo v skladu s 36. členom predstavlja dejansko prejeto plačilo za opravljeno dobavo, ne glede na to, kdo ga opravi (prejemnik blaga/storitve ali tretja oseba za njegov račun). Iz navedenega bi lahko sklepali, da se transakcije, pri katerih dobavitelj ne prejme plačila in je davčna osnova posledično nič, z DDV ne obdavčijo, vendar ni vedno tako.

ČLANKI

dr. Petra Plesec

Odvzem premoženjske koristi: bruto ali neto princip?

Nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Gre za splošno pravno načelo, zapisano v 1. odstavku 74. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), s katerim ta po eni strani opredeljuje vsebino pojma premoženjske koristi po drugi strani pa, ob pogojih iz 2. odstavka istega člena, nalaga njen obvezen odvzem.

ČLANKI

mag. Janja Paripović

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca (3.)

Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca so taksativno določeni v prvem odstavku 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Prvi štirje v zakonu navedeni razlogi so bili podrobneje analizirani v prejšnjem prispevku, preostali pa bodo podrobneje predstavljeni v nadaljevanju.