TFL Glasnik - številka 2, leto 2026, 20.1.2026
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Zlata Tavčar
Dr. Marko Bošnjak: Slovenija dobro izvršuje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice
Na splošno ne bi rekel, da je Slovenija nekakšna velika kršiteljica prava Evropske unije. Je pa tako, da je vseeno spet vsaka kršitev preveč in bi Slovenija lahko naredila več za spoštovanje prava Evropske unije.
TEMA TEDNA
Andraž Teršek
Od včerajšnje ustavne demokracije do jutrišnjega biopolitičnega despotizma: sinteza konceptov
Že Pitamic je bil, med drugimi, neposredno jasen, ko je zapisal: »Kadar dolg niz zlorab in uzurpacij, stremečih neprestano za istim ciljem, dokazuje namero podvreči ljudi absolutnemu despotizmu, je njih pravica, je njih dolžnost, da se otresejo take vlade.«
ČLANKI
Tomaž Pavčnik
Kavza kot koncept
Pojem kavza je v slovenskem pravnem prostoru najprej soznačica za podlago, razlog pogodbe.
ČLANKI
Ivana Bendow
Brooklynski most in kralj krompirja (4.)
Nekateri slovarji nas želijo prepričati da naivnost in lahkovernost nista sinonima. Zatrjujejo, da je naivnost posledica pomanjkanja življenjskih izkušenj in se torej običajno pripisuje mlajšim osebam. V nasprotju s tem naj bi bila lahkovernost značilnost, ki ni odvisna od naših predhodnih izkušenj. Z drugimi besedami, oseba je lahkoverna zato, ker je lahkoverna.
ČLANKI
Jerneja Potočnik
Trajnostno poročanje: izzivi zagotavljanja podatkov, pomen notranjih kontrol in vloga notranjega revizorja
Sodobno poslovno okolje je vse bolj kompleksno ter prepleteno z regulativnimi, družbenimi in okoljskimi zahtevami. Podjetja se ne merijo več le po finančnih izidih, temveč tudi po tem, kako njihove aktivnosti vplivajo na okolje, družbo in korporativno upravljanje. Pri tem je uvedba direktive CSRD prelomna, saj zahteva obvezno, standardizirano in preverljivo trajnostno poročanje za širok krog podjetij v Evropski uniji. CSRD prinaša več kot zgolj nove zakonske obveznosti - predstavlja prehod v celovito poročanje, ki združuje finančne in trajnostne informacije ter povezuje podatke iz različnih poslovnih procesov. Podjetja se tako soočajo z izzivom zagotavljanja zanesljivih, popolnih in sledljivih podatkov, ki bodo predmet zunanjega zagotovila. V tem procesu postaja notranja revizija ključni partner, saj s svojo neodvisnostjo, strokovnim znanjem in sistematičnim pristopom zagotavlja, da podjetje ustrezno vzpostavi notranje kontrole, optimizira procese in pripravi podatke, skladne z zahtevami direktive CSRD in standardi ESRS (Evropski standardi poročanja o trajnostnosti). Pričujoči članek se osredotoča na zahteve direktive CSRD glede poročanja, na glavne izzive pri zbiranju in obdelavi podatkov ter na vlogo notranje revizije, ki je nepogrešljiva pri zagotavljanju kakovosti in zanesljivosti trajnostnega poročanja. Ključne besede: CSRD, ESG, zbiranje podatkov, notranje kontrole, notranja revizija