Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
Toni Perić
Uspeh javnega sektorja je vedno tih - Poročilo s 4. konference Plače v javnem sektorju
V sistem plač v javnem sektorju je vključenih 190.000 ljudi, zato je po slabem letu veljave novega sistema izzivov tu še veliko.
TEMA TEDNA
Boštjan Koritnik
Spremembe ZUP-a so že tu
Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) je bil sprejet 1999, veljati pa je začel 2. aprila 2000.
ČLANKI
Andreja Friškovec
Vprašanje poštenosti kazenskega postopka, ko obsodba temelji na pričanju sostorilca
Sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) so pri presoji vprašanj, vezanih na spoštovanje pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), ki varuje vrsto pravic, v več primerih že odgovorili na vprašanje, ali je mogoče kazenski postopek šteti za pošten v smislu prvega odstavka 6. člena EKČP, ki določa, da ima »vsakdo pri odločanju o kakršnikoli kazenski obtožbi zoper njega pravico do poštene in javne obravnave […]«, če je postopek privedel do obsodbe, ki je v odločilni meri temeljila na pričanju sostorilca.
ČLANKI
Alenka Blas in Ruti Rous
Varstvo podatkov v dobi umetne inteligence – GDPR in avtorske pravice
Umetnointeligenčni sistemi za svoje učenje in delovanje potrebujejo velike količine podatkov, med katerimi so pogosto tudi osebni podatki in avtorsko zaščitene vsebine. To v povezavi z Aktom o umetni inteligenci odpira pomembna vprašanja glede skladnosti s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) ter Direktivo o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Kljub temu da sta bila oba akta sprejeta pred Aktom o umetni inteligenci, pa zgolj skladnost z Aktom o umetni inteligenci še ne pomeni, da so osebni podatki in avtorsko zaščitene vsebine ustrezno varovani in spoštovani. Razvijalci, upravljalci in drugi subjekti, vključeni v razvoj in implementacijo umetnointeligenčnih sistemov, morajo v vseh fazah življenjskega cikla umetne inteligence skrbeti za izvajanje določb tako Akta o umetni inteligenci kot GDPR-ja in Direktive o avtorskih pravicah. V času, ko vedno več organizacij vključuje umetnointeligenčne sisteme v svoje poslovne procese, je revizorjevo razumevanje prepletenosti in učinkov aktov osnovni pogoj za učinkovito in pravilno presojo skladnosti delovanja organizacij. Prispevek osvetljuje ključne pravne omejitve in zahteve evropske zakonodaje pri uporabi podatkov v umetnointeligenčnih sistemih ter predstavlja izzive in možne rešitve za revizorje in druge deležnike v digitalnem okolju.
ČLANKI
Dr. Živko Bergant
Kritična presoja pravnih okvirov družbene odgovornosti podjetij v Republiki Sloveniji z vidika računovodstva
Avtor ugotavlja neskladnost med temeljnimi načeli družbene odgovornosti in pravnim sistemom v Sloveniji, ki ne upošteva temeljnih določil Ustave RS. Tako stanje vpliva tudi na neustreznost zakonskih predpisov in standardov računovodenja, ki bi jih lahko dopolnili ne glede na mednarodne standarde. Vse to so pomembne ovire za nadaljnji teoretični in praktični razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji.