STA novice / DS nasprotuje noveli zakona o interventnih ukrepih, prav tako podaljšanju posojil Grčiji

Svetniki so na seji izrazili dvom v ustreznost izbranega pristopa pri varčevanju v javnem sektorju. Cilj učinkovitejše organiziranosti javnega sektorja bi se po njihovem mnenju namreč dalo doseči tudi na druge načine, "in sicer z omejevanjem stroškov zaposlovanja na podlagi dopuščanja večje avtonomnosti posameznih proračunskih porabnikov in upoštevaje posebnosti posameznega področja javne uprave, z vzpostavitvijo meril uspešnosti in možnostjo sankcioniranja neuspešnih," so zapisali.

Državni svet je prepričan, da predložena novela ne more biti učinkovita, saj se takšen "način linearnega zmanjševanja določenih izdatkov na podlagi administrativnih ukrepov do sedaj ni izkazal za uspešnega".

Kratkoročni ukrepi, "s katerimi se prilagajanja slabim gospodarskim razmeram izvajajo pretežno s pomočjo zmanjšanja javnofinančnih odhodkov", po njihovi oceni ne bodo prinesli želenih rezultatov. Državni svet meni, da bi se morala vlada lotiti tudi ukrepov za povečevanje prihodkovne strani javne bilance, s tem da bi se zagotovila večja učinkovitost pri zajemanju vseh vrst davkov, uspešno preprečevanje ilegalnega dela in razmislek o pavšalni obdavčitvi ter s tem vzpostavitvi večjega in strožjega nadzora.

Novela zakona o interventnih ukrepih sicer določa, da bo zaposlovanje v javnem sektorju dovoljeno le z dovoljenjem organa, ki zaposlitev plača. Z njo želi vlada omejiti rast števila javnih uslužbencev. Kot je razvidno iz delovnega gradiva ob obravnavi novele, se je namreč število zaposlenih v javnem sektorju v tem mandatu povečalo za 3362 in se še povečuje.

Državni svetniki v sredo tudi niso podprli predloga sprememb zakona o posojilu Grčiji, s katerim bi se tej prezadolženi državi znižala obrestna mera in podaljšala ročnost posojil, danih v mehanizmu finančne pomoči. Ob novih pogojih bi se v primeru črpanja celotnega slovenskega dela posojila Grčiji, 387,8 milijona evrov, prihodki državnega proračuna na račun znižane obrestne mere zmanjšali za 15,9 milijona evrov, na račun podaljšanja ročnosti pa bi se celotni znesek obresti povečal za 83 milijonov evrov. Svetniki so se spraševali o zavarovanju posojila, o različnem položaju posameznih držav članic evrskega območja glede izpostavljenosti do Grčije ter o morebitnih posledicah za Slovenijo, če zakona ne podpre.

"Glede na to, da se čedalje pogosteje špekulira, da Grčiji posojila tudi ob spremenjenih pogojih ne bo uspelo vrniti, je po mnenju državnega sveta upravičen dvom o smiselnosti reševanja problema na predlagan način," so zapisali v mnenju. Dodali so, da bi morala evropska politika odgovoriti na vprašanje, ali lahko Grčija servisira dolg, in "z zahtevo po sprejemu zakona ne pošiljati signala državam članicam, da brezpogojno potrjujejo dvomljive rešitve".