Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo...

50. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju (BHROPS)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO O OBMEJNEM PROMETU IN SODELOVANJU (BHROPS)

Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju (BHROPS), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. julija 2001.

Št. 001-22-96/01

Ljubljana, dne 30. julija 2001

Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO O OBMEJNEM PROMETU IN SODELOVANJU (BHROPS)

1. člen

Ratificira se Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju, podpisan v Ljubljani dne 28. aprila 1997.

2. člen

Sporazum se v izvirnikih v slovenskem in hrvaškem jeziku glasi:

S P O R A Z U M
MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO O OBMEJNEM PROMETU IN SODELOVANJU

Republika Slovenija in Republika Hrvaška (v nadaljevanju: pogodbenici) sta se

v želji, da omogočita in uredita promet oseb med obmejnima območjema in izboljšata življenjske razmere obmejnega prebivalstva pogodbenic,

z namenom, da omogočita čim bolj prosto gospodarsko sodelovanje med subjekti pogodbenic na obmejnem območju,

zavedajoč se, da so obmejne lokalne skupnosti temelj dobrega sodelovanja med sosednjima državama,

sporazumeli o naslednjem:

I. poglavje

OBMOČJE UPORABE SPORAZUMA

1. člen

1. Obmejno območje na kopnem po tem sporazumu obsega:

v Republiki Sloveniji naselja, navedena v prilogi A,

v Republiki Hrvaški naselja, navedena v prilogi B.

2. Spremembe območij naselij in drugih upravnih teritorialnih enot ne vplivajo na obseg obmejnih območij, na katera se nanaša ta sporazum.

3. Obmejno območje na morju po tem sporazumu je morski prostor pod suverenostjo vsake od pogodbenic, ki leži severno od vzporednika 45 stopinj in 10 minut severne zemljepisne širine ob zahodni obali Istre, od zunanjega roba teritorialnega morja Republike Hrvaške, kjer se ta vzporednik dotika s kopnim zahodne obale Istre (Grgatov rt Funtana).

4. Obmejno območje na morju za področje obmejnega morskega ribolova je omejeno na teritorialni morji vsake od pogodbenic v okviru obmejnega območja na morju iz tretjega odstavka tega člena.

II. poglavje

PREHAJANJE MEJE V OBMEJNEM PROMETU IN LISTINE ZA PREHAJANJE MEJE

2. člen

1. V obmejnem prometu je z obmejnimi prepustnicami in dovolilnicami za prehod meje dovoljen prehod meje čez mejne prehode za obmejni promet, navedene v prilogi C, če v sporazumu ni drugače določeno.

2. Zdravniki, veterinarji in babice ter osebe podobnih poklicev smejo brez izvoznih in uvoznih dovoljenj kot tudi brez carine in drugih dajatev in taks prenašati ali prevažati z enega obmejnega območja na drugo instrumente in material, ki jih potrebujejo za pomoč oziroma človekoljubne namene. Po končanem delu morajo instrumente in neuporabljen material vrniti v državo, iz katere so jih prinesli.

3. Mejni prehodi za obmejni promet so praviloma odprti od 6. do 22. ure. Odpiralni čas prehoda lahko na predlog sosednjih obmejnih občin spremeni Stalna slovensko – hrvaška komisija za izvajanje sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju, ustanovljena na podlagi določb tega sporazuma (v nadaljevanju: Stalna mešana komisija).

4. Stalna mešana komisija lahko ne glede na določbe 4. člena odloči, da je v določenem časovnem obdobju na posameznih mejnih prehodih za obmejni promet možen promet za vse državljane pogodbenic z veljavnimi listinami za prestop državne meje (potnimi listi oziroma osebnimi izkaznicami).

3. člen

1. Obmejna prepustnica se lahko izda državljanom pogodbenic, ki imajo stalno prebivališče na obmejnem območju.

2. Obmejna prepustnica dovoljuje imetniku prestopanje meje na mejnih prehodih za obmejni promet, meddržavnih in mednarodnih mejnih prehodih in neprekinjeno bivanje na obmejnem območju druge pogodbenice največ sedem dni.

3. Če se imetnik obmejne prepustnice zaradi višje sile ne more vrniti v določenem roku, mora o tem takoj obvestiti najbližjo policijsko postajo, ki o tem obvesti organ druge pogodbenice. Če je imetniku obmejne prepustnice v drugi pogodbenici odvzeta prostost ali je prisilno zadržan, je treba o tem čim prej obvestiti organ pogodbenice, ki je izdal obmejno prepustnico.

4. Obmejno prepustnico izda pristojni organ glede na kraj stalnega prebivališča na vlogo upravičenca na obrazcu iz priloge D.

5. Osebe, mlajše od 15 let, se lahko vpišejo v obmejno prepustnico enega ali obeh staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika. Pri tem se smiselno uporabljajo notranjepravni predpisi o vpisu oseb v potne liste.

6. Na prošnjo staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika se lahko izda individualna prepustnica za osebe od petega leta starosti naprej.

7. Obmejna prepustnica se lahko izda z veljavnostjo 5 let in se lahko podaljša do skupne veljavnosti 10 let.

4. člen

1. Dovolilnica za prehod meje se lahko izda na mejnem prehodu za obmejni promet za enkraten prehod meje in vrnitev samo z blagom za osebno uporabo, ki je oproščeno plačila carine. Dovolilnica se izda na podlagi predložitve potnega lista ali osebne izkaznice oziroma drugega identifikacijskega dokumenta, če je v obeh pogodbenicah predvideno, da oseba lahko vstopi v državo samo z osebno izkaznico ali drugim identifikacijskim dokumentom.

2. Dovolilnica za prehod meje se lahko izda državljanom pogodbenic, državljanom tretjih držav pa le s soglasjem za mejno kontrolo pristojnih organov na mejnem prehodu pogodbenic.

3. V dovolilnico se vpiše tudi mala domača žival, če jo ima potnik s seboj, na podlagi predložitve uradnega zdravstvenega spričevala, ki ga izda pristojni organ v eni od pogodbenic ali v državi, katere državljan je imetnik živali.

4. Dovolilnico za prehod meje izda za mejno kontrolo pristojni organ na mejnem prehodu za obmejni promet na obrazcu iz priloge E.

5. Dovolilnica se lahko izda za enkratno uporabo do 7 dni.

5. člen

1. Turistična dovolilnica se lahko izda za prestopanje meje znotraj turističnih con, za gibanje v vodah mejnih vodotokov in obmejnem območju ter na obmejnem območju na morju ter za prehajanje meje na pešpoteh in kolesarskih poteh, in sicer za prehajanje meje samo z osebno prtljago, ki je potrebna med potovanjem in je oproščena plačila carine. Dovolilnica se izda na podlagi predložitve potnega lista ali osebne izkaznice oziroma drugega identifikacijskega dokumenta.

2. Turistična dovolilnica se lahko izda državljanom pogodbenic in državljanom tretjih držav, slednjim le če v nobeni od pogodbenic ne potrebujejo vstopnega vizuma.

3. Osebe, mlajše od 18 let, se lahko vpišejo v turistično dovolilnico enega ali obeh staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika.

4. V dovolilnico se vpiše tudi mala žival, če jo ima potnik s seboj, na podlagi predložitve uradnega zdravstvenega spričevala, ki ga izda pristojni organ v eni od pogodbenic ali v državi, katere državljan je imetnik živali.

5. Turistična dovolilnica se izda z veljavnostjo do 30 dni. Veljavnost se označi na dovolilnici. Znotraj turističnih con, v vodah mejnih vodotokov in obmejnem območju ter na obmejnem območju na morju in na pešpoteh ter kolesarskih poteh, kot je označeno na dovolilnici, lahko imetnik z veljavno dovolilnico skupaj z uradnim dokumentom, na podlagi katerega je bila izdana dovolilnica, prestopi mejo večkrat in se mudi na obmejnem območju druge pogodbenice.

6. Turistično dovolilnico izda pristojna policijska postaja, na območju katere je turistična cona, na obrazcu iz priloge F. Ne glede na določbe petega odstavka tega člena se turistična dovolilnica lahko izda državljanom pogodbenic s stalnim prebivališčem v pogodbenici z veljavnostjo do enega leta.

6. člen

1. Z namenom omogočiti hojo, kolesarjenje, planinarjenje, zimske in vodne športe, športni ribolov na obmejnem območju se na kopnem, morju in v vodah mejnih vodotokov lahko uredijo turistične cone, ki segajo čez državno mejo.

2. Turistične cone in njihov obseg določi na predlog sosednjih obmejnih občin Stalna mešana komisija. Turistična cona mora biti jasno določena v skladu s krajevnimi običaji.

3. Prehajanje meje v turističnih conah je možno brez omejitev samo z veljavno turistično dovolilnico in uradnim dokumentom, na podlagi katerega je bila izdana dovolilnica, z osebno prtljago, ki je potrebna med potovanjem in je oproščena plačila carine.

4. Turistično cono je dovoljeno zapuščati samo v pogodbenici, v kateri je imetnik dovolilnice vstopil v turistično cono, razen če ni mesto izstopa v drugi pogodbenici v dovolilnici izrecno navedeno.

5. Ob višji sili lahko imetnik turistične dovolilnice iz turistične cone izstopi v drugi pogodbenici, vendar se mora v najkrajšem možnem času vrniti v državo vstopa na najbližjem mednarodnem, meddržavnem mejnem prehodu ali mejnem prehodu za obmejni promet.

7. člen

1. Z namenom omogočiti hojo, kolesarjenje, planinarjenje na obmejnem območju čez mejo zunaj turističnih con in mejnih prehodov se lahko uredijo pešpoti in kolesarske poti, ki peljejo čez državno mejo.

2. Pešpoti in kolesarske poti določi na predlog sosednjih obmejnih občin Stalna mešana komisija. Poti morajo biti jasno označene v skladu s krajevnimi običaji.

3. Prehajanje meje na pešpoteh in kolesarskih poteh je možno brez omejitev samo z veljavno turistično dovolilnico in uradnim dokumentom, na podlagi katerega je bila izdana dovolilnica, z osebno prtljago, ki je potrebna med potovanjem in je oproščena plačila carine.

4. Imetnik dovolilnice, ki prestopi mejo na taki poti, se mora isti dan vrniti v državo, kjer je začel potovanje, in to na isti ali drugi pešpoti ali kolesarski poti oziroma na najbližjem mednarodnem, meddržavnem mejnem prehodu ali mejnem prehodu za obmejni promet, razen če ni čas vrnitve v dovolilnici izrecno drugače določen.

5. Ob višji sili lahko imetnik turistične dovolilnice ostane v drugi pogodbenici dlje, vendar mora to takoj sporočiti najbližji policijski postaji na obmejnem območju, na katerem je. Pešpot ali kolesarsko pot lahko zapusti na območju druge pogodbenice, vendar se mora v najkrajšem možnem času vrniti v državo vstopa na najbližjem mednarodnem, meddržavnem mejnem prehodu ali mejnem prehodu za obmejni promet.

8. člen

Z namenom pospešiti razvoj navtičnega turizma na obmejnem območju na morju bosta pogodbenici z vidika prehoda državne meje in plovbe na tem območju obravnavali plovila za šport in rekreacijo, registrirana na obmejnem območju na morju druge pogodbenice, enako kot doma registrirana plovila. Obravnava tujih tovrstnih plovil, ki so stacionirana v marinah in pristaniščih na obmejnem območju na morju pogodbenic, bo dogovorjena v okviru stalne mešane komisije v skladu s 6. členom. Določilo tega člena v ničemer ne vpliva na zatečen režim plovbe na obmejnem območju na morju pogodbenic.

9. člen

1. S športnim ribolovom na mejnih vodotokih se smejo ukvarjati vsi državljani pogodbenic in državljani tretjih držav, ki imajo veljavno ribolovno dovolilnico, ki so jo izdali pristojni organi pogodbenic.

2. S športnim ribolovom v obmejnem območju na morju se smejo ukvarjati državljani pogodbenic, ki imajo stalno prebivališče v obmejnem območju in veljavno ribolovno dovolilnico, ki so jo izdali pristojni organi pogodbenic.

3. Državljani pogodbenic se smejo ukvarjati s športnim ribolovom na mejnih vodotokih na celotnem področju vodotokov (oba bregova), državljani tretjih držav pa le na tisti strani meje na kateri so kupili dovolilnico.

4. Prenos dovoljenega ulova rib (norme ulova) čez mejo se ne šteje kot uvoz v smislu plačevanja uvoznih dajatev.

10. člen

1. Državljani pogodbenic in državljani tretjih držav, ki imajo dovoljenje za nošenje lovskega orožja, lahko med lovsko sezono na sosednje obmejno območje prinesejo največ dve lovski puški in sto nabojev za puško risanico ter petsto nabojev za puško šibrenico. Pri tem so dolžni spoštovati predpise pogodbenic, ki se nanašajo na lov.

2. Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo s seboj nositi ustrezen identifikacijski dokument in dovoljenje za nošenje lovskega orožja, državljani tretjih držav pa tudi dokazilo, da so lovci turisti in imajo dovoljenje za lov.

3. Državljanu druge pogodbenice in državljanu tretje države, ki prihaja na lov in orožja nima vpisanega v potnem listu, organ mejne kontrole v potni list ali drugo ustrezno listino, s katero državljan prehaja državno mejo, vnese dovoljenje za vnos z odtisom štampiljke.

4. Državljan druge pogodbenice in državljan tretje države lahko prestopi mejo z enim ali več lovskimi psi, za katere je treba pri prehodu državne meje predložiti potrdilo o cepljenju proti steklini, ki ne sme biti starejše od enega leta, in veterinarsko potrdilo, da je pes zdrav, ki ne sme biti starejše od deset dni. Ta potrdila so lahko vpisana v mednarodno veterinarsko izkaznico za pse, če so potrjena z odtisom štampiljke pristojne ustanove.

5. S ciljem zagotavljanja enotnega poseganja lovstva v populacije vrst divjadi in zaščitene živalske vrste, ki žive na obmejnem območju, Stalna mešana komisija ustanovi izvedensko skupino za usklajevanje posegov v te populacije. Pri obravnavanju meril za varstvo, gojitev in lov divjadi se pogodbenici obvezujeta uveljaviti tista merila, ki so za divjad ugodnejša oziroma zagotavljajo večjo stopnjo varstva.

6. Lovske družine in druge pooblaščene pravne osebe na obmejnem območju pogodbenic se medsebojno obveščajo o zastreljeni divjadi, ki se zateče na ozemlje druge pogodbenice.

III. poglavje

KMETIJSKA IN GOZDARSKA DEJAVNOST, DVOLASTNIKI IN PREHAJANJE MEJE

11. člen

1. V tem členu navedeni državljani pogodbenic, ki imajo stalno prebivališče na enem izmed obmejnih območij, imajo pravico s kmetijskim vložkom v obmejni prepustnici prehajati državno mejo in bivati na sosednjem obmejnem območju:

a)

lastniki, najemniki, zakupniki, uživalci nepremičnin, ki jih deli mejna črta ali so v celoti na sosednjem obmejnem območju (dvolastniki);

b)

družinski člani in delovna sila oseb, navedenih v točki a);

c)

imetniki čred in posameznih živali ter čebel, ki se ženejo na pašo na sosednje obmejno območje, ter njihovi pastirji in rejci;

d)

osebe, ki imajo služnostno pravico izkoriščanja gozdov ali služnostno pravico izkoriščanja vode na sosednjem obmejnem območju;

e)

gozdarji in oglarji, ki delajo na sosednjem obmejnem območju;

f)

lastniki zemljišč, najemniki, zakupniki, uživalci ter njihovi družinski člani in njihova delovna sila, ki morajo, da bi lahko prišli na najprimernejši način do svojih posestev, ki ležijo na istem obmejnem območju, uporabljati ceste in poti, ki peljejo čez sosednje obmejno območje;

g)

delavci zadrug in drugih pravnih oseb, ki imajo taka posestva.

2. Kmetijski vložek daje njegovemu imetniku pravico, da prehaja mejo na mejnih prehodih, ki so vpisani v njem na podlagi priloge C, ter na drugih mestih, ki so vpisana v kmetijski vložek. Kmetijski vložek daje imetniku hkrati pravico, da biva do sedem dni na vpisanih posestvih ali v vpisanih občinah na sosednjem obmejnem območju. Mejo mora vsakokrat pri odhodu in vrnitvi prestopiti na istem mestu.

3. Dvolastniki, njihovi družinski člani in njihova delovna sila imajo pravico ostati na drugi strani meje dalj časa, če je to iz gospodarskih razlogov nujno, zlasti če so tam njihova gospodarska poslopja. Ta pravica mora biti navedena v kmetijskem vložku.

4. Imetniki čred in posameznih živali ter čebel kot tudi pastirji in rejci smejo ostati na sosednjem obmejnem območju neprekinjno ves čas pašne sezone oziroma rastne dobe, vendar največ sedem mesecev, osebe, ki imajo služnostno pravico izkoriščanja gozdov, gozdarji in oglarji pa največ tri mesece.

5. Osebe do 15. leta smejo prestopiti državno mejo le v spremstvu tistih oseb, v katerih obmejne prepustnice so vpisane.

6. Kmetijski vložek izda pristojni organ v državi stalnega prebivališča na vlogo upravičenca na obrazcu iz priloge G.

7. Kmetijski vložek se izda kot vložek v obmejno prepustnico.

12. člen

1. Lastniki, najemniki, zakupniki in uživalci posestev, ki jih deli mejna črta, njihovi družinski člani in njihova delovna sila smejo z namenom obdelave posestev prestopiti državno mejo na vsakem mestu na posestvu, ne smejo pa hoditi s svojega posestva v notranjost obmejnega območja.

2. V gozdovih smejo osebe iz prvega odstavka prestopiti mejo le po tistih cestah in poteh, ki jim jih soglasno odobrijo mejni organi obeh pogodbenic.

13. člen

Posestev, ki so na drugi strani meje, pogodbenica v nobenem primeru ne sme obdavčiti bolj, kot so obdavčena posestva njenih državljanov na istem obmejnem območju.

Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju (BHROPS)

Časovnica