Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o usmerjanju in nadzoru policije
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 51-1935/2013, stran 5866 DATUM OBJAVE: 14.6.2013
VELJAVNOST: od 29.6.2013 do 18.2.2022 / UPORABA: od 29.6.2013 do 18.2.2022
RS 51-1935/2013
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 19.2.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
1935. Pravilnik o usmerjanju in nadzoru policije
Na podlagi drugega odstavka 3. člena in drugega odstavka 7. člena ter za izvrševanje 12. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13) izdaja minister za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o usmerjanju in nadzoru policije
o usmerjanju in nadzoru policije
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa način izvajanja pooblastil Ministrstva za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v razmerju do policije v zvezi z usmerjanjem, poročanjem in nadzorom nad izvajanjem nalog policije.
II. USMERJANJE POLICIJE
2. člen
(vrste usmeritev)
Minister za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister) na podlagi predloga notranje organizacijske enote ministrstva, pristojne za usmerjanje in nadzor policije (v nadaljnjem besedilu: enota za usmerjanje in nadzor), daje policiji temeljne, letne in posamične usmeritve za izvajanje nalog.
3. člen
(temeljne usmeritve)
(1)
Minister pošlje generalnemu direktorju policije temeljne usmeritve za pripravo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje petih let, najpozneje šest mesecev pred začetkom prvega leta, na katerega se nanaša srednjeročni načrt.
(2)
Policija pripravi srednjeročni načrt razvoja in dela policije najpozneje v roku treh mesecev po prejemu temeljnih usmeritev.
(3)
Srednjeročni načrt razvoja in dela mora vsebovati zlasti naslednja področja dela policije: kriminaliteta, javni red in mir, cestni promet, državna meja in nezakonite migracije, policijsko delo v skupnosti ter vodenje in upravljanje policije, ter ukrepe na področju zaposlovanja, opreme in investicij v policiji.
4. člen
(letne usmeritve)
(1)
Enota za usmerjanje in nadzor na podlagi srednjeročnega načrta dela policije, poročila o delu policije, opravljenih analiz in ugotovitev iz nadzorov pripravi predlog, na podlagi katerega minister policiji določi usmeritve in obvezna navodila za pripravo letnega načrta dela policije za naslednje koledarsko leto.
(2)
Minister pošlje generalnemu direktorju policije usmeritve in obvezna navodila za pripravo letnega načrta dela najpozneje do konca septembra tekočega leta. Policija pripravi letni načrt dela in ga pošlje v potrditev ministru najpozneje v 60 dneh po prejemu usmeritev in obveznih navodil.
(3)
Letni načrt dela policije vsebuje cilje, naloge in kazalce uresničevanja nalog na posameznih področjih dela policije. Poleg tega se v sodelovanju z notranjimi organizacijskimi enotami ministrstva, pristojnimi za kadrovske zadeve, nabavo in investicije ter finančne zadeve, v letnem načrtu določi tudi načrt zaposlovanja, nabave opreme in investicij v policiji.
5. člen
(posamične usmeritve)
(1)
Kadar je potrebno takojšnje ukrepanje za odpravo pomanjkljivosti na posameznih delovnih področjih policije ali sprejetje dodatnih zakonitih ukrepov, minister generalnemu direktorju policije naloži, da policija za ta delovna področja pripravi načrt aktivnosti ali izvede vse potrebno za uspešno realizacijo usmeritev.
(2)
Če je sprejetje posebnih ukrepov opredeljeno z načrtom aktivnosti, se v njem poleg aktivnosti navede tudi nosilce, sredstva in rok za realizacijo ukrepov.
(3)
Načrt aktivnosti na predlog generalnega direktorja policije sprejme minister.
(4)
Sprejetje načrta aktivnosti lahko ministru predlaga tudi generalni direktor policije.
III. OBVEŠČANJE IN POROČANJE
6. člen
(obveščanje ministra)
(1)
Generalni direktor policije ali oseba, ki jo za to pooblasti, takoj obvesti ministra o dogodkih, ki so navedeni v 12. členu Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13). Za varnostno pomembne dogodke, o katerih se obvešča ministra, se upoštevajo zlasti:
-
kazniva dejanja zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev, zoper obrambno moč države, zoper človečnost ter kazniva dejanja zoper mednarodno pravo;
-
dogodki, ki lahko ogrozijo ali že ogrožajo varnost države ter varovanih oseb in objektov (vključno z objekti sodišč in državnih tožilstev ter najvišjih predstavnikov medvladnih organizacij in njihovih objektov);
-
mejni incidenti;
-
dogodki z znaki kaznivih dejanj, v katere je vpleteno diplomatsko ali konzularno osebje tujih držav ali osebje mednarodnih organizacij;
-
hujša kazniva dejanja (kvalificirani umori, ugrabitve, ropi ipd.);
-
kazniva dejanja proti policistom, državnim tožilcem ali sodnikom, katerih posledica je huda telesna poškodba ali smrt;
-
kazniva dejanja policistov, državnih tožilcev, sodnikov, funkcionarjev najvišjih državnih organov ali poskusi teh kaznivih dejanj;
-
varnostno pomembnejši dogodki, povezani s policisti, ki delajo v mednarodnih misijah v tujini;
-
hujše nesreče v cestnem, letalskem, železniškem, pomorskem, rečnem in jezerskem prometu, v katerih je bilo poškodovanih ali je umrlo dvoje ali več oseb ali je nastala velika premoženjska škoda;
-
jedrske nesreče ali dogodki, povezani z izlivom ali izpustom nevarnih bioloških ali kemičnih snovi v okolje;
-
naravne nesreče večjega obsega;
-
dogodki, povezani z opravljanjem nalog policije, katerih posledica je huda telesna poškodba ali smrt policista;