Zakon o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena...

3013. Zakon o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (ZCestV)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z o razglasitvi Zakona o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (ZCestV)

Razglašam Zakon o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (ZCestV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. junija 2008.

Št. 003-02-6/2008-17

Ljubljana, dne 7. julija 2008

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N O CESTNINI ZA VOZILA, KATERIH NAJVEČJA DOVOLJENA MASA PRESEGA 3.500 kg (ZCestV)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon ureja obveznost plačevanja cestnine za uporabo cestninskih cest z motornim vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnih vozil, prevoze, za katere se ta cestnina ne plačuje, cestninske razrede teh vozil, način določitve višine te cestnine, način cestninjenja in vprašanja interoperabilnosti cestninjenja v prostem prometnem toku, nadzor nad plačevanjem cestnine in sankcije za kršitev obveznosti plačevanja cestnine.

(2)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije:

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 187 z dne 20. 7. 1999, str. 42), kot je bila spremenjena z Direktivo 2006/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 157 z dne 9. 6. 2000, str. 8; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/62/ES);

-

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (UL L št. 166 z dne 30. 4. 2004, str. 124; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/52/ES).

2. člen

(definicije)

(1)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

-

»cestnina« je plačilo določenega zneska za motorno vozilo, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, ki prevozi cestninski odsek cestninske ceste; znesek temelji na prevoženi razdalji in cestninskem razredu vozila;

-

»cestninska ureditev« je skup pogojev, pod katerimi se na posamezni cestninski cesti odmerja cestnina in izvaja ter nadzira cestninjenje;

-

»cestninjenje« je celota dejavnosti, ki so s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter splošnimi akti za izvrševanje javnih pooblastil določene za izvajanje obveznosti plačevanja cestnine in nadzor nad njenim plačevanjem;

-

»cestninska cesta« je cesta, ki je s predpisom iz 3. člena tega zakona določena kot cesta, za uporabo katere se plačuje cestnina;

-

»cestni odsek« je s predpisom iz 3. člena tega zakona določen del cestninske ceste, ki ga mora vozilo prevoziti, da nastopi obveznost plačila cestnine;

-

»cestninska postaja« je mesto na cestninski cesti ali na uvozu oziroma izvozu iz nje, ki je opremljeno s potrebnimi objekti in/ali napravami za cestninjenje z ustavljanjem;

-

»cestninski razred« je skupina vozil istega tipa vozila, za katero se določi višina cestnine;

-

»cestninski zavezanec« je vsak od zavezancev za plačilo cestnine, kot so določeni v prvem odstavku 8. člena tega zakona;

-

»Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji« je upravljavec cestninskih cest, ki v skladu z Zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) upravlja določene cestninske ceste;

-

»elektronska naprava za cestninjenje« je skupni izraz za napravo za elektronsko cestninjenje z ustavljanjem vozila ali OBU napravo;

-

»elektronski cestninski sistem« je povezan in usklajen skup objektov in naprav ter načinov njihove uporabe in delovanja, ki omogoča cestninjenje v prostem prometnem toku;

-

»evropsko elektronsko cestninjenje« je način cestninjenja v prostem prometnem toku, določen v 28. členu tega zakona;

-

»izbirna cestninska cesta« je državna cesta, ki jo lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) pod pogoji iz 4. člena tega zakona določi za cestninsko cesto;

-

»Komisija« je Komisija Evropske skupnosti;

-

»koncesijska pogodba« pomeni »koncesijo gradnje« ali »koncesijo storitev«, kakor sta opredeljeni v zakonu, ki ureja javno-zasebno partnerstvo;

-

»koncesijska cestnina« pomeni cestnino, ki jo pobira koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo;

-

»OBU naprava« je naprava za elektronsko cestninjenje, namenjena cestninjenju v prostem prometnem toku;

-

»obvezna cestninska cesta« je državna cesta, ki jo glede na pogoje iz 3. člena tega zakona vlada določi kot cestninsko cesto;

-

»odločitev Komisije o interoperabilnosti« je odločitev o opredelitvi evropskega elektronskega cestninjenja, ki jo Komisija sprejme na podlagi četrtega odstavka 4. člena Direktive 2004/52/ES;

-

»operater elektronskega cestninskega sistema« je gospodarska družba iz prvega odstavka 23. člena tega zakona;

-

»os« je neodvisno od medosja vsaka obesa koles, ki leži simetrično na vzdolžno središčnico vozila; navpične osi ne štejejo za osi; upoštevajo se osi vlečnega in priklopnega vozila;

-

»ponderirana povprečna cestnina« pomeni skupne prihodke iz cestnin v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na določenem cestnem omrežju v istem obdobju, pri čemer se prihodke in prevožene kilometre vozil izračuna glede na vozila, za katera se uporabljajo cestnine;

-

»ponudnik cestninjenja« je ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja ali zavezani ponudnik cestninjenja;

-

»ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja« je oseba zasebnega prava, ki na podlagi dovoljenja cestninskega organa opravlja storitve dostopa do evropskega elektronskega cestninjenja po 30. členu tega zakona;

-

»stroški financiranja« pomenijo obresti na posojila in/ali donosnost lastniškega kapitala delničarjev;

-

»stroški gradnje« so stroški, povezani z gradnjo in financiranjem gradnje novih cestninskih cest ter izboljšavami obstoječih cestninskih cest, ki so bile dograjene po 10. 6. 1978 in cestninskih cest, zgrajenih pred tem datumom, pri katerih je bil pogoj za njihovo izgradnjo, da bo njihova pričakovana življenjska doba daljša od 30 let;

-

»točka cestninjenja« je mesto na cestninski cesti, na katerem se začne in/ali konča zaračunavanje cestnine za vožnjo po cestninski cesti pri cestninjenju z ustavljanjem vozila;

-

»uporabnik elektronskega cestninjenja« je oseba, ki je s ponudnikom cestninjenja sklenila pogodbo o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja;

-

»upravljavec cestninskih cest« je oseba ali organ, ki v skladu s predpisi o javnih cestah upravlja eno ali več cestninskih cest;

-

»uvedba evropskega elektronskega cestninjenja« je datum, s katerim preteče rok iz 44. člena tega zakona;

-

»vozilo« je motorno vozilo, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila;

-

»vseevropsko cestno omrežje« je cestno omrežje, kakor je opredeljeno v oddelku 2 Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L št. 228 z dne 9. 9. 1996, str. 1.) kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES (UL L št. 167 z dne 30. 4. 2004, str. 1) in označeno na zemljevidih; zemljevidi se nanašajo na ustrezne odseke, navedene v izvedbenem delu in/ali v Prilogi II k navedeni odločbi;

-

»zavezani ponudnik cestninjenja« je oseba zasebnega prava, ki izvaja naloge iz 24. člena tega zakona in ima pri tem določene obveznosti javne službe.

(2)

Ostali izrazi imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja javne ceste in v zakonu, ki ureja varnost cestnega prometa. Pri tem ima izraz »največja dovoljena skupna masa« enak pomen kot izraz »največja dovoljena masa« v zakonu, ki ureja varnost cestnega prometa.

II. CESTNINSKE CESTE

3. člen

(obvezne cestninske ceste)

(1)

Cestninske ceste so državne ceste, ki so sestavni del vseevropskega cestnega omrežja.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek so cestninske ceste tudi ceste, ki so kategorizirane kot avtoceste ali hitre ceste, če izpolnjujejo naslednje prometno tehnične pogoje:

-

so posebej projektirane in zgrajene za promet motornih vozil,

-

ne služijo posameznim zemljiščem in objektom na njih, ki mejijo nanje,

-

imajo, razen na posebnih mestih in začasno, dva označena prometna pasova ter odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč;

-

se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom ne križajo v istem nivoju.

(3)

Vlada z uredbo določi:

-

cestninske ceste in dolžine cestninskih odsekov teh cest;

-

cestninske postaje oziroma točke cestninjenja na cestninskih cestah pri cestninjenju z ustavljanjem ter prevozne razdalje med točkami cestninjenja z ustavljanjem;

-

način označevanja cestninskih cest in cestninskih odsekov.

(4)

Vlada lahko iz utemeljenih razlogov odloči, da za cestninsko cesto ne določi ceste, ki izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena.

4. člen

(izbirne cestninske ceste)

Vlada lahko z uredbo iz prejšnjega člena tega zakona določi kot cestninsko cesto tudi državno cesto, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena, če gre za cesto, ki je projektirana za daljinski promet in gre za cesto, na katero je lahko preusmerjen promet iz cestninskih cest iz prejšnjega člena ali je v neposredni konkurenci s cestninsko cesto iz prejšnjega člena.

5. člen

(cestnina za uporabo cestninskih cestnih objektov)

(1)

Cestnina za cestninske ceste vključuje tudi cestnino za vse cestne objekte na njih, razen cestninskih cestnih objektov iz drugega odstavka tega člena.

(2)

Vlada lahko s predpisom določi, da se zaradi povrnitve stroškov njihove izgradnje, vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja cestnina plačuje tudi za uporabo posameznega predora, mostu ali gorskega prelaza (v nadaljnjem besedilu: cestninski cestni objekti). Cestnina za cestninske cestne objekte in cestnina za cestninske ceste iz prejšnjega odstavka se ne smeta podvajati.

6. člen

(obveščanje Komisije)

(1)

Ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), Komisiji najmanj štiri mesece pred izvajanjem nove cestninske ureditve sporoči:

a)

za cestninske ureditve, ki ne vključujejo koncesijskih cestnin:

-

vrednosti enot in ostalih parametrov, ki se uporabljajo za izračun različnih elementov stroškov, in

-

informacije o vozilih, za katere se uporablja cestninska ureditev, in geografski obseg omrežja oziroma dela omrežja, ki se uporablja za vsak posamezen izračun stroškov, ter odstotek stroškov, ki se želi povrniti.

b)

za cestninske ureditve, ki vključujejo koncesijske cestnine:

-

koncesijske pogodbe ali bistvene spremembe teh pogodb,

-

ureditev za pogodbe, na podlagi katere je koncedent objavil javni razpis o koncesiji, kakor je navedeno v zakonu, ki ureja javno-zasebna partnerstva, ključno z oceno stroškov iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, ki se predvidevajo po koncesiji, predviden promet po tipih vozil, ravni predvidenih cestnin in geografski obseg omrežja, ki ga pokriva koncesijska pogodba.

(2)

Ministrstvo v roku iz prejšnjega odstavka obvesti Komisijo o izvajanju novih cestninskih ureditev, ki se uporabljajo na cestah, na katere bi se promet lahko preusmeril z vseevropskega cestnega omrežja in/ali so v neposredni konkurenci z deli tega omrežja, na katerih se zaračunavajo cestnine. Obvestilo vključuje najmanj navedbo geografskega obsega omrežja, na katerem se zaračunavajo cestnine, vozil, za katera se zaračunava cestnina, stopnjo predvidene cestnine in načina za določitev cestnine.

III. OBVEZNOST PLAČILA CESTNINE

7. člen

(obveznost plačila cestnine)

(1)

Za vsako vožnjo po cestninski cesti se plača cestnina.

(2)

Obveznost plačila cestnine nastane pri cestninjenju z ustavljanjem z vstopom na cestninsko cesto na določeni točki cestninjenja.

(3)

Obveznost plačila cestnine nastane pri cestninjenju v prostem prometnem toku s tem, ko vozilo v celoti prevozi določen cestninski odsek.

(4)

Obveznost plačila cestnine mora biti določena nediskriminatorno glede na državljanstvo uporabnika ali lastnika vozila oziroma prevoznika, glede na sedež uporabnika ali lastnika vozila oziroma prevoznika, glede na mesto registracije ali glede na izvor oziroma namembno mesto vozila.

8. člen

(cestninski zavezanec)

(1)

Zavezanci za plačilo cestnine so:

-

voznik ali voznica (v nadaljnjem besedilu: voznik), ki vozi vozilo po cestninski cesti ali njenem delu,

-

oseba, na katero je vozilo registrirano (v nadaljnjem besedilu: imetnik registracije) in

-

oseba, ki je s pogodbo s pobiralcem cestnine, ali v primeru cestninjenja v prostem prometnem toku s ponudnikom cestninjenja, prevzela obveznost plačevanja cestnine za določeno vozilo (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni uporabnik).

(2)

Osebe iz prejšnjega odstavka solidarno odgovarjajo za plačilo cestnine.

(3)

Za plačilo cestnine pogodbenega uporabnika pri cestninjenju v prostem prometnem toku odgovarja cestninskemu upniku solidarno tudi ponudnik cestninjenja, ki ima z uporabnikom pogodbeno razmerje, in sicer za utemeljene zahtevke za plačilo cestnine, ki jih je pogodbeni uporabnik povzročil z vožnjo po cestninski cesti v času veljavnosti pogodbe s ponudnikom cestninjenja.

9. člen

(cestninski upnik)

(1)

Cestnino plača cestninski zavezanec Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: cestninski upnik).

(2)

Če je s posebnim zakonom, podzakonskim predpisom, izdanim na podlagi zakona ali koncesijsko oziroma drugo pogodbo določeno, da pripada cestnina drugi pravni osebi, ki je upravljavec cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta, je cestninski upnik ta upravljavec.

(3)

Za cestninske ceste, za katere ni določen upravljavec v smislu prejšnjega odstavka, opravlja naloge upravljavca cestninskih cest po tem zakonu državni organ, ki je po predpisih o javnih cestah določen kot upravljavec cestninskih cest.

10. člen

(oprostitve plačila cestnine)

(1)

Cestnina se ne plača za vožnjo po cestninski cesti z:

-

vojaškimi vozili, ki so označena s predpisanimi registrskimi tablicami za vozila Slovenske vojske;

-

tujimi vojaškimi vozili, ki opravljajo vožnjo za potrebe izvajanja nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil in drugih obrambnih in varnostnih nalog, če je tako določeno z mednarodnimi pogodbami,

-

vozili s prednostjo;

-

vozili, ki se uporabljajo za potrebe dejavnosti vzdrževanja cestninskih cest, za izvajanje cestninjenja in za izvrševanje nadzora nad plačevanjem cestnine;

-

vozili, ki opravljajo vožnjo kot vozila za spremstvo po predpisih o varnosti cestnega prometa;

-

vozili v spremstvu pri vožnjah iz prejšnje alineje.

(2)

Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo so tista vozila, ki so opremljena s posebnimi lučmi po predpisih o varnosti cestnega prometa ali ki v skladu s temi predpisi uporabljajo posebne svetlobne in zvočne signale pri izvajanju nujnih nalog.

(3)

Vlada podrobneje predpiše način določitve vozil in njihovih voženj iz prejšnjega odstavka, za katere se ne plačuje cestnine.

IV. VIŠINA CESTNINE

11. člen

(cestninski razredi)

Cestninske razrede predpiše vlada glede na največjo dovoljeno skupno maso vozila in število osi na vozilu ter glede na dimenzije ali druge dejavnike klasifikacije po tipih vozil, ki odražajo povzročeno škodo cestam, pod pogojem, da uporabljeni sistem klasifikacije temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, ali pa so razpoznavne na pogled.

12. člen

(ponderirana povprečna cestnina)

(1)

Cestnina se za cestninske ceste posameznega upravljavca teh cestninskih cest določi tako, da skupaj s cestnino, ki se plačuje za vožnjo po cestninski cesti z vozilom, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, pokriva stroške cestninskih cest ali njihovega jasno določenega dela.

(2)

Stroški cestninskih cest iz prejšnjega odstavka vključujejo stroške gradnje ter stroške obratovanja, vzdrževanja in razvoja cestninskih cest posameznega upravljavca ali dela teh cestninskih cest. Stroški cestninskih cest lahko vključujejo tudi donosnost kapitala ali stopnjo dobička na podlagi tržnih pogojev. Upoštevajo se stroški, ki se nanašajo na cestninske ceste ali del teh cest, na katerem se cestnine zaračunavajo, ter na vozila, ki se jim cestnine zaračunavajo.

(3)

Določbe prvega in prejšnjega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za cestninske cestne objekte iz 5. člena tega zakona.

(4)

Metodologijo za izračun stroškov iz drugega odstavka in njihovo razdelitev na posamezne cestninske razrede predpiše vlada.

13. člen

(določitev višine cestnine)

(1)

Višino cestnine določi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)

Predlogu za določitev višine cestnine iz prejšnjega odstavka mora upravljavec cestninskih cest zagotoviti vse podatke in potrebne izračune, kot so določeni v metodologiji iz prejšnjega člena.

(3)

Pri določitvi višine cestnine na kilometer cestninske ceste za posamezen cestninski razred se stroški cestninskih cest ali njihovega določenega dela posameznega upravljavca razdelijo na posamezne cestninske razrede z ekvivalenčnimi faktorji, določenimi v predpisu iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

14. člen

(prilagoditev višine cestnine)

(1)

Brez poseganja v ponderirane povprečne cestnine se z namenom preprečevanja okoljske škode in prometnih zastojev, zmanjševanja škode na cestninskih cestah, optimiziranja uporabe cestninskih cest ali izboljševanja varnosti v cestnem prometu ravni cestnin prilagodijo:

-

glede na obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva ali letni čas, pri čemer ne sme nobena cestnina za več kot 100% presegati cestnine, ki se zaračunava za najcenejše obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva ali letni čas, in

-

glede na emisijski razred EURO, opredeljen v Prilogi Direktive 1999/62/ES (v nadaljnjem besedilu: emisijski razred EURO), vključno z ravnijo PM in NOx, pri čemer ne sme nobena cestnina za več kot 100% presegati cestnine, ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde.

(2)

Faktorje prilagoditve za posamezen emisijski razred EURO ter obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva in letni čas iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.

(3)

Določba druge alineje prvega odstavka se uporablja le pri cestninjenju v prostem prometnem toku z aktivno OBU napravo. Pri ostalih načinih cestninjenja se uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred EURO 0.

(4)

Prilagoditev iz prvega odstavka tega člena mora biti sorazmerna z zastavljenim ciljem, skladna z določbami četrtega odstavka 7. člena tega zakona in ne sme biti namenjena ustvarjanju dodatnega prihodka iz cestnin.

(5)

Vsako nenamerno povečanje prihodka, ki povzroči ponderirane povprečne cestnine, ki niso v skladu s tem zakonom, mora upravljavec cestninskih cest uravnovesiti s predlaganjem potrebnih sprememb v strukturi prilagajanja, ki se morajo izvesti v roku dveh let po zaključku računovodskega leta, v katerem je bil dodatni prihodek ustvarjen.

(6)

Ob upoštevanju tretjega in četrtega odstavka tega člena se ravni cestnin lahko v izjemnih primerih za posamezne projekte, ki so velikega pomena za Evropo, prilagajajo na drugačen način, da se zagotovi gospodarska upravičenost projektov, kadar so ti izpostavljeni neposredni konkurenci ostalih vrst prevoza za vozila. Ta prilagoditev mora biti linearna, sorazmerna in pod enakimi pogoji dostopna vsem uporabnikom ter ne sme dopuščati, da bi se dodatni stroški prevalili na druge uporabnike v obliki višjih cestnin. Način te izjemne prilagoditve določi vlada in pred začetkom njenega izvajanja obvesti Komisijo.

15. člen

(cenik upravljavca)

(1)

Najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi sklepa vlade o višini cestnine upravljavec cestninskih cest sprejme cenik cestnin za cestninske ceste, ki jih upravlja ali za njihov jasno določen del, za katerega se določa cestnina.