Slovenski poslovnofinančni standard 5

3869. Slovenski poslovnofinančni standard 5 – Dajanje mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi s 146. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

Na podlagi prvega odstavka 16. člena v povezavi s 1. točko drugega odstavka 9. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) ter na podlagi soglasja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem št. 10.00-28/2013 z dne 10. 12. 2013 je strokovni svet na seji dne 12. 12. 2013 sprejel

S L O V E N S K I P O S L O V N O F I N A N Č N I S T A N D A R D 5
Dajanje mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi s 146. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

UVOD

Pri dajanju mnenja v zvezi s postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja (odslej ZFPPIPP) mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij (odslej ocenjevalec) upoštevati določila zakona, ki ureja to področje, določila pravil, razvrščenih v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti, in tega poslovnofinančnega standarda kot njenega sestavnega dela. Slovenski poslovnofinančni standard 5 (odslej SPS 5) je namenjen podrobnejši metodološki opredelitvi nekaterih postopkov, namenjenih oblikovanju mnenja pooblaščenega ocenjevalca v skladu z določili 146. člena ZFPPIPP-ja, podrobnejši opredelitvi nekaterih vsebin poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, ki so specifična za postopke prisilne poravnave, in podrobnejši opredelitvi same vsebine poročila ocenjevalca v skladu s temi postopki in ga je treba razumeti kot zavezujoče strokovno dopolnilo zgoraj navedenim predpisom.

SPLOŠNO O IZVEDBI IN PREDSTAVITVI ANALIZ, IZRAČUNOV IN DRUGIH PODLAG TER PODATKOV IN INFORMACIJ, POTREBNIH ZA OBLIKOVANJE MNENJA

1.

Ne glede na to, da so posamezne analize, izračuni oziroma kakršnekoli druge podlage, podatki in informacije, potrebne za oblikovanje mnenja ocenjevalca, podane v dokumentih, ki jih dolžnik priloži predlogu za začetek postopka prisilne poravnave (npr. Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, Načrt finančnega prestrukturiranja dolžnika), je ocenjevalec zaradi zagotovitve neodvisne kritične presoje dolžnikovih navedb dolžan izdelati lastne analize in izračune oziroma pripraviti lastne podlage in jih v skladu z določili pravil, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti, predstaviti v svojem poročilu.

2.

Pri oblikovanju mnenja je ocenjevalec vrednosti dolžan obravnavati in po potrebi upoštevati tudi informacije, podatke in dejstva, ki niso navedena v dokumentih, ki jih je pripravil dolžnik, jih pa ocenjevalec vrednosti pozna oziroma bi jih moral poznati, če upošteva ravnanje z dolžno strokovno skrbnostjo, in bi lahko vplivali na bodoče poslovanje dolžnika, na verjetnost doseganja kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti dolžnika ali na pogoje poplačila upnikov v postopku prisilne poravnave oziroma v stečajnem postopku.

3.

Ocenjevalec vrednosti se v svojem poročilu lahko izogne ponovnemu navajanju informacij, navedenih s strani dolžnika, če se z njimi strinja, vendar se mora v takem primeru v svojem poročilu izrecno sklicevati na navedbe v dokumentih, ki jih je pripravil dolžnik. Pri tem mora navedbe, na katere se sklicuje, jasno določiti (npr. z navedbo dolžnikovega dokumenta in strani, na kateri so podane navedbe, na katere se sklicuje) ter dolžnikove navedbe, na katere se sklicuje, tudi izrecno potrditi.

IDENTIFIKACIJA NAROČNIKA, DOLŽNIKA NAMERAVANIH UPORABNIKOV IN NAMENA POROČILA

4.

Poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti v postopkih prisilne poravnave je največkrat izdelano na podlagi naročila dolžnika kot priloga predloga za začetek postopka prisilne poravnave. Ocenjevalec je v poročilu dolžan razkriti identiteto dolžnika in naročnika mnenja. Dolžnik in naročnik sta lahko različni osebi. Poročilo ni nujno namenjeno začetku postopka prisilne poravnave (npr. takrat, ko je naročnik poročila upnik, ki poročilo uporabi za dokazovanje neobstoja materialnopravnih pogojev za vodenje postopka prisilne poravnave). Tovrstne okoliščine morajo biti v poročilu ustrezno razkrite, praviloma pri identifikaciji naročnika, dolžnika in nameravanih uporabnikov oziroma pri zapisu namena poročila.

PREDMET IN OBSEG PREGLEDA

5.

Predmet pregleda ocenjevalca vrednosti opredeljuje dolžnikov Načrt finančnega prestrukturiranja. Ker za oblikovanje mnenja, ali so podani materialnopravni pogoji za vodenje postopka prisilne poravnave, vsi potrebni podatki in informacije niso nujno vsebovani v Načrtu finančnega prestrukturiranja, se mora ocenjevalec podrobno seznaniti z vsebino dolžnikovega Poročila o finančnem položaju in poslovanju; o dolžnikovih preteklih računovodskih izkazih; njegovih projekcijah računovodskih izkazov ob predpostavki potrditve prisilne poravnave na bilančni presečni datum in s predpostavkami, ob upoštevanju katerih so bile pripravljene navedene projekcije računovodskih izkazov. Največkrat pa je treba pregledati tudi druge dokumente in podlage. Vse pregledane dokumente in podlage mora ocenjevalec navesti v poročilu.

OBSEG OPRAVLJENIH RAZISKAV IN ANALIZ TER S TEM POVEZANE OMEJITVE

6.

V poročilu je treba navesti opravljene raziskave in analize ter izdelane podlage ocenjevalca, na katerih temeljijo ugotovitve, in sicer tako, da uporabnik poročila brez težav razume, kako je ocenjevalec prišel do svojih ugotovitev in mnenja, ki ga podaja v poročilu. Pri tem mora ocenjevalec še posebej opozoriti na okoliščine, zaradi katerih so raziskave in analize opravljene v drugačnem obsegu od običajnega za tovrstne raziskave in analize. Ocenjevalec je dolžan izrecno opozoriti na kakršne koli druge omejitve in ugotovitve pri opravljenih raziskavah in analizah.

NAVEDBA IN UTEMELJITEV PREDPOSTAVK IN POSEBNIH PREDPOSTAVK

7.

V poročilu morajo biti jasno navedene vse predpostavke, posebne predpostavke in omejitve, na podlagi katerih je ocenjevalec oblikoval svoje ugotovitve in mnenje na način, da uporabnik poročila lahko oblikuje lastno mnenje glede uporabljenih predpostavk in njihove utemeljenosti.

8.

Kot predpostavke je treba obravnavati vsa dejstva, za katera je pri oblikovanju mnenja ocenjevalca brez posebnih raziskav ali preverjanja upoštevano, da veljajo.

9.

Posebne predpostavke morajo biti v poročilu označene kot posebne in navedene ločeno od drugih predpostavk.

UPORABA POROČIL DRUGIH OCENJEVALCEV VREDNOSTI

10.

Ocenjevalec mora pregledati poročila drugih ocenjevalcev, ki jih namerava uporabiti kot podlage pri oblikovanju mnenja in izdelavi poročila v postopku prisilne poravnave. Pri tem lahko uporabi le tista poročila o ocenjevanju vrednosti, ki so izdelana:

a)

v skladu z določili zakona, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja;

b)

v skladu s pravili, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti;

c)

ustrezno glede na predmet ocenjevanja vrednosti, nameravane uporabnike poročila o oceni vrednosti, namen ocenjevanja vrednosti, uporabljeno podlago vrednosti, uporabljene načine in metode ocenjevanja vrednosti ter datum ocenjevanja vrednosti.

11.

Poročila drugih ocenjevalcev, ki jih je ocenjevalec uporabil pri oblikovanju svojega mnenja in izdelavi poročila v postopku prisilne poravnave, mora ocenjevalec v izvirniku v celoti priložiti svojemu poročilu, v samem poročilu pa navesti najmanj še:

a)

identifikacijo sredstva, ki je bilo predmet ocenjevanja v uporabljenem poročilu;

b)

identifikacijo in status ocenjevalca vrednosti, ki je uporabljeno poročilo izdelal;

c)

identifikacijo naročnika uporabljenega poročila;

d)

nameravane uporabnike, kot so navedeni v uporabljenem poročilu;

e)

namen ocenjevanja vrednosti;

f)

uporabljeno podlago vrednosti;

g)

uporabljene načine in metode ocenjevanja vrednosti;

h)

datum ocenjevanja vrednosti in datum priprave poročila o ocenjevanju vrednosti;

i)

ocenjeno vrednost;

j)

na kakšen način je ocenjena vrednost upoštevana v poročilu ocenjevalca oziroma kako je vplivala na njegove ugotovitve in mnenje, podano v poročilu.

POVZETEK VSEBINE NAČRTA FINANČNEGA PRESTRUKTURIRANJA IN POROČILA O POSLOVANJU DOLŽNIKA

12.

V poročilu mora biti povzeta ključna vsebina Načrta finančnega prestrukturiranja in Poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, in sicer tako, da je možna identifikacija oziroma jasna primerjava z zapisi v izvirnikih. Povzetek mora obsegati najmanj:

a)

skupno višino terjatev do dolžnika in razvrstitev terjatev do dolžnika po posameznih razredih;

b)

višino ločitvenih terjatev do dolžnika v delu, za poplačilo katerega zastavljeno premoženje dolžnika ne bo zadoščalo in se obravnavajo kot terjatve nezavarovanih upnikov;

c)

višino terjatev do dolžnika, ki jih dolžnik izkazuje izvenbilančno, in način obravnave teh terjatev, kot ga predvideva Načrt finančnega prestrukturiranja;

d)

opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik insolventen;

e)

dolžnikov predlog prisilne poravnave;

f)

ocenjen delež plačila terjatev do dolžnika po posameznem razredu terjatev pri izvedbi prisilne poravnave, kot je to predvideno v Načrtu finančnega prestrukturiranja;

g)

ocenjen delež plačila terjatev do dolžnika po posameznem razredu terjatev pri izvedbi stečajnega postopka;

h)

povzetek zapisa v zvezi z drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja;

i)

povzetek opisa dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da bo dolžnik sposoben izpolniti svoje obveznosti v skladu s predlagano prisilno poravnavo.

13.

Če katera od vsebin, navedenih v dvanajstem odstavku tega standarda, v Načrtu finančnega prestrukturiranja oziroma v Poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika ni vsebovana oziroma ne pride v poštev (npr. ni ločitvenih upnikov, za poplačilo katerih bi vrednost zastavljenega premoženja dolžnika ne zadoščala), je treba to zapisati v poročilo.

14.

Poročilo mora vsebovati tudi pregled razmer v širšem gospodarskem okolju in v panogi podjetja, ki vplivajo ali utegnejo vplivati na trenutno stanje podjetja in uspešnost prestrukturiranja, ter osnovne skupine informacij o dolžniku in s tem v zvezi opravljene raziskave in analize. Analizo razmer v širšem gospodarskem okolju (makroekonomsko analizo), analizo panoge, v kateri posluje dolžnik (panožno analizo), predstavitev dolžnika, njegove organizacijske strukture in zgodovine ter analizo konkurenčnega položaja dolžnika je treba pripraviti in v poročilu predstaviti v enakem obsegu, ob uporabi enake metodologije in ob upoštevanju istih pravil stroke kot pri izdelavi tovrstnih analiz za ocenjevanje vrednosti podjetja, le da je poudarek vseh analiz na vplivih na trenutnem finančnem položaju dolžnika na bilančni presečni datum in na vplivih na pričakovani uspešnosti predvidenega prestrukturiranja dolžnika.

PREDSTAVITEV IN ANALIZA PRETEKLIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

15.

Ocenjevalec v svojem poročilu poda računovodske izkaze vsaj za obdobje treh zaključenih let pred letom, v katerem je bilančni presečni datum, in za obdobje od zadnjega zaključenega leta pred bilančnim presečnim datumom do bilančnega presečnega datuma ter opravi finančno računovodsko analizo teh računovodskih izkazov. Računovodski izkazi morajo obsegati bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov.

16.

Ob navedbi računovodskih izkazov mora ocenjevalec ugotoviti, ali so računovodski izkazi revidirani ali ne, in to ugotovitev zapisati v poročilo.

17.

V poročilu ocenjevalca predstavljeni in analizirani računovodski izkazi se praviloma ne bodo razlikovali od računovodskih izkazov, objavljenih v rednih letnih poročilih dolžnika oziroma na portalu AJPES-a. Če pa se računovodski izkazi, uporabljeni v poročilu ocenjevalca, razlikujejo od računovodskih izkazov, objavljenih v rednih letnih poročilih oziroma na portalu AJPES-a, mora ocenjevalec v svojem poročilu:

a)

izrecno navesti, da se v poročilu uporabljeni računovodski izkazi razlikujejo od računovodskih izkazov, objavljenih v rednih letnih poročilih dolžnika oz. na portalu AJPES-a;

b)

razkriti vse razlike in od dolžnika dobiti razlago in utemeljitev razlik ter njegovo razlago in utemeljitev razkriti v poročilu;

c)

razkriti, na kakšen način so razlike v računovodskih izkazih vplivale na njegove ugotovitve in mnenje, oziroma kakšne bi bile njegove ugotovitve, če bi bili uporabljeni računovodski izkazi, objavljeni v rednih letnih poročilih dolžnika oz. na portalu AJPES.

18.

Znotraj analize preteklih računovodskih izkazov mora ocenjevalec poleg ostalega:

a)

prepoznati terjatve posameznega upnika do insolventnega dolžnika in nasprotne terjatve insolventnega dolžnika do tega upnika, ki so v začetku postopka prisilne poravnave predmet pobota, in razkriti višino teh terjatev po posameznih razredih terjatev;

b)

prepoznati terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do tega upnika, ki obstajata ob začetku stečajnega postopka, in tiste, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, ter razkriti višino teh terjatev po posameznih razredih terjatev;

c)

razkriti, obrazložiti in utemeljiti morebitne obveznosti do lastnikov dolžnika, ki so nastale v času, ko bi morali kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega pa so družbi dali posojilo, ki ga v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave ne morejo uveljavljati;

d)

razkriti, obrazložiti in utemeljiti višino dela ločitvenih obveznosti dolžnika na bilančni presečni datum, za poplačilo katerega ne bo zadoščala vrednost zastavljenega premoženja, ter razkriti, obrazložiti in utemeljiti način obravnave teh obveznosti, ki ga je predvidel dolžnik;

e)

razkriti, obrazložiti in utemeljiti višino izvenbilančnih obveznosti na bilančni presečni datum po posameznih skupinah obveznosti (npr. obveznosti iz naslova hipotek, obveznosti iz naslova posameznih oblik danih garancij, dana poroštva za obveznosti tretjih oseb …) in po posameznih večjih upnikih ter razkriti, obrazložiti in utemeljiti način obravnave teh obveznosti, ki ga je predvidel dolžnik.

ANALIZA GLAVNIH RAZLOGOV ZA NASTANEK INSOLVENTNOSTI DOLŽNIKA

19.

Ugotovitve analiz in raziskav, ki se nanašajo na razmere v širšem gospodarskem okolju in panogi podjetja ter na pretekle računovodske izkaze, ob poudarku na njihovem vplivu na trenutno in bodoče finančno stanje dolžnika, ocenjevalec strne v analizo glavnih razlogov za nastanek insolventnosti dolžnika. Analiza glavnih razlogov za nastanek insolventnosti dolžnika mora biti podana na takšen način, da so iz nje jasno vidni dejavniki, ki jih je treba obvladovati za odpravo trajnejše nelikvidnosti oziroma dolgoročne plačilne nesposobnosti.

Slovenski poslovnofinančni standard 5 – Dajanje mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v zvezi s 146. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)

Časovnica