Portal TFL

TFL Vsebine / TFLGlasnik

Slovar evropske pravne terminologije

O PUBLIKACIJI in AVTORJU
ŠTEVILKA in LETO IZDAJE
Javnauprava012023
AVTOR
Matevž Bedič, magister prava, asistent in mladi raziskovalec na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani
Datum
10.02.2026
Rubrika
Članki
Pravna podlaga
ni določena
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Podsistem LEX
Povzetek
Pravna terminologija je izrazito živ pojav, ki je ob spremembah v teoriji, praksi in na pravodajni ravni nenehno podvržena razvoju. Ob vpetosti v mednarodni in evropski pravni prostor to velja še toliko bolj. Potrebo po rednem negovanju pravnega jezika je prepoznala tudi skupina raziskovalnega programa P5-0217 »Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem«, ki je v sodelovanju z ZRC-SAZU v začetku študijskega leta 2024/25 objavila prvo različico spletnega naraščajočega Slovarja evropske pravne terminologije. Slovar prenaša evropsko pravno izrazje v slovenski strokovni jezik. Osredotoča se predvsem na pravno terminologijo Evropske unije, ki jo z naborom ustaljene angleške pravne terminologije pomembno dopolnjuje. Slovar evropske pravne terminologije je po svoji naravi naraščajoči slovar, kar pomeni, da bo raziskovalna skupina redoma dodajala novo pravno izrazje, s pomočjo uporabniške izkušnje pa bo že objavljene slovarske sestavke po potrebi tudi spreminjala in dopolnjevala.
BESEDILO
Pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je v začetku študijskega leta 2024/25 izšel spletni naraščajoči Slovar evropske pravne terminologije, ki prenaša evropsko pravno izrazje v slovenski strokovni jezik. Slovar je oblikovala programska skupina raziskovalnega programa P5-0217 »Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem«, ki ga vodi dr. Grega Strban in sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Pri snovanju slovarja sodelujejo tudi strokovnjaki z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC-SAZU). Slovar je brez-plačno dostopen na internetni strani .

Slovar evropske pravne terminologije se osredinja predvsem na pravno terminologijo Evropske unije (EU), katere delovanje in stalen razvoj kažeta, da terminološka vprašanja tudi dve desetletji po pristopu Slovenije ostajajo aktualna, njihovo reševanje pa je del odgovornosti za zagotovitev sobivanja domače in evropske pravne ureditve. Izbor slovarskih sestavkov presega zgolj izrazje prava EU. Uporabnik bo v njem našel tudi razlage terminov, ki predstavljajo nabor ustaljene (angleške) pravne terminologije. Pravni pojmi, ki tvorijo slovar, niso mehanično umeščeni v polje domačega strokovnega izrazja, temveč so ob upoštevanju primerjalnega (s primerjavo pomena, ki ga ima termin v posameznih pravnih redih ali tradicijah), historičnega (na primer s preučevanjem razvoja sodne prakse na določenem področju), teleološkega (na primer s preučevanjem pripravljalnih del), praktičnega (na primer s primerjavo uporabe v pravnih virih EU, domačih pravnih virih in praksi) in terminološkega vidika prilagojeni slovenskemu pravnemu jeziku in pravnemu sistemu. S poglobljeno vsebinsko analizo pojmov slovar stremi k jezikovni konsistentnosti pravnega sistema ter k njegovi vsebinski jasnosti. S tem pripomore k pravni varnosti in predvidljivosti kot eni od temeljnih prvin načela pravne države.

Slovar evropske pravne terminologije je po svoji naravi naraščajoči slovar. Ob upoštevanju razvoja pravne terminologije na normativni ravni, v praksi in teoriji, bodo naboru trenutnih slovarskih sestavkov redno dodajani novi pravni termini, že izbrani in slovarsko obdelani sestavki pa bodo deležni sprememb in dopolnitev. Doslednemu razvoju slovarja služi tudi orodje intranetne strani Termania – brezplačni spletni slovarji, saj uporabniki slovarske sestavke lahko komentirajo in s tem predlagajo morebitne spremembe, popravke in dopolnitve. Uporabniška izkušnja je še posebej dragocena zaradi dilem in razvoja pravne terminologije v (sodni) praksi, ki se dogmatični obdelavi pravnega izrazja lahko izmikata.

Struktura slovarskih sestavkov je naslednja: angleškemu izvirniku sledi slovenski ustreznik, temu pa razlaga, ki je sestavljena iz več povedi, pri čemer prva poved pojem umešča v pojmovni sistem, v naslednjih povedih pa so iz-postavljene značilnosti, ki pojem tipično opredeljujejo. Med angleški izvirnik in slovenski ustreznik je lahko umeščena tudi angleška kratica, označena z okrajšavo abbr, slovenskemu ustrezniku pa lahko sledi še kratica v slovenščini, označena z oznako K. Slovenskih ustreznikov je lahko več, prvo navedeni pa je tisti, ki je po presoji skupine raziskovalnega programa najprimernejši. Če ima posamezen slovarski sestavek več različnih ustreznikov z različnimi razlagami, je to označeno s številkami (1, 2, 3 itn., odvisno od števila ustreznikov). Razlagi ustreznika lahko sledi še napotilo na sinonim, ki ga uvaja oznaka S, in na vsebinsko povezane pojme, ki jih uvaja zveza GL tudi.

Celoten prispevek je dostopen za naročnike!