Uredba o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v objektih v upravljanju Ministrstva za obrambo

301. Uredba o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v objektih v upravljanju Ministrstva za obrambo

Na podlagi 11. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O
o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v objektih v upravljanju Ministrstva za obrambo

(vsebina uredbe)

Ta uredba vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v objektih v upravljanju Ministrstva za obrambo v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno- zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javno-zasebnem partnerstvu).

Ta uredba določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnika objektov, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta celovite energetske prenove objektov v upravljanju Ministrstva za obrambo.

Ta uredba je koncesijski akt za izvedbo projekta iz prejšnjega odstavka.

(opredelitev izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

javni partner oziroma koncedent je Republika Slovenija;

zasebni partner oziroma koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;

uporabnik objekta je Slovenska vojska;

koncesionirana dejavnost je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, opredeljenim v 5. členu te uredbe, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar;

pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije je pogodbeni dogovor med koncedentom, koncesionarjem in uporabnikom objekta za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja med trajanjem koncesijske pogodbe, in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost (na primer finančni prihranki, stopnja udobja itd.);

prijavitelj je fizična ali pravna oseba ali skupina teh oseb, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki v postopku javnega razpisa odda prijavo;

kandidat je prijavitelj, ki mu je pravnomočno priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga;

ponudnik je kandidat, ki je po končani fazi dialoga pozvan k oddaji končne ponudbe.

Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot je določeno v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE; v nadaljnjem besedilu: Energetski zakon), Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20) ter v predpisih in drugih aktih, izdanih na njihovi podlagi.

(javni interes)

Na podlagi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315, z dne 14. 11. 2012, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/27/EU), Energetskega zakona, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi izdelanega Investicijskega programa za projekt Energetska sanacija objektov MORS – Vojašnica Boštjana Kekca in Letalska baza Brnik št. 478-199/2019-6 z dne 7. 1. 2020, Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi izdelane ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva »Energetska sanacija objektov MORS – Vojašnica Boštjana Kekca Bohinjska Bela in Letalska baza Brnik« (GE projekt, d. o. o., december 2019) št. 478-199/2019-14 z dne 31. 8. 2020 se ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihranka energije za celovito energetsko prenovo objektov Ministrstva za obrambo v obliki javno-zasebnega partnerstva, na način in v obsegu, kot izhaja iz 4., 5. ter 6. člena te uredbe, saj se bo s predmetnim projektom pripomoglo k uresničitvi ciljev glede izboljšanja energetske učinkovitosti iz 5. člena Direktive 2012/27/EU, spodbudilo pogodbeno zagotavljanje prihranka energije in zmanjšalo emisije toplogrednih plinov.

(vrsta javno-zasebnega partnerstva)

Javno-zasebno partnerstvo se izvaja kot koncesijsko javno-zasebno partnerstvo, pri čemer gre za koncesijo storitev.

(predmet koncesije)

Predmet koncesije je izvajanje storitev pogodbenega zagotavljanja prihranka energije po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije v objektih iz 6. člena te uredbe.

Predmet koncesije je lahko poleg pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije tudi pogodbena oskrba z energijo v objektih iz 6. člena te uredbe.

Pogodbena oskrba z energijo je lahko predmet koncesije, če večino tveganj v razmerju med koncedentom in koncesionarjem prevzema koncesionar ter se javno-zasebno partnerstvo izvaja v obliki iz prejšnjega člena.

Predmet koncesije koncedent in koncesionar podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.

(območje izvajanja)

Koncesionirana dejavnost se izvaja v naslednjih objektih, ki so v upravljanju Ministrstva za obrambo:

Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti ostane enako ne glede na morebitno spremembo zemljiškoknjižnega podatka iz prejšnjega odstavka.

Med pripravo ali izvedbo javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov iz prvega odstavka tega člena zmanjša oziroma ustrezno prilagodi, če se za posamezni objekt izkaže, da je njegova vključitev v projekt pogodbenega zagotavljanja prihranka energije negospodarna, ali če bi usklajevanje s pogoji mnenjedajalcev toliko oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihranka energije.

(čas trajanja)

Začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja se opredelita v koncesijski pogodbi.

Koncesijsko razmerje se sklene za najmanj pet in največ 15 let.

Koncesijsko razmerje se skladno s pogoji veljavne zakonodaje lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, in sicer skladno z določbo četrtega odstavka 71. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi spremenjenih okoliščin.

(financiranje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti)

Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se financirajo iz sredstev koncesionarja in sredstev koncedenta.

Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo biti sredstva koncesionarja večinski vir financiranja.

(plačilo in nagrada za opravljanje koncesionirane dejavnosti)

Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada pogodbeno dogovorjeno plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili koncesijske pogodbe.

Če so pogodbeno zagotovljeni prihranki energije preseženi, je koncesionar upravičen do nagrade v skladu z določili koncesijske pogodbe.

Način plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti se podrobneje opredeli v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.

(obveznosti koncesionarja)