IZREK
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 577/99 z dne 31. 5. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cpo 330/99 z dne 13.5.1999 ter sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. P 1129/95 z dne 21.4.1998 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Vrhovno sodišče, ki ima pregled nad celotno sodno prakso in njenimi trendi, v bistveno boljšem položaju za zagotavljanje uravnoteženih in usklajenih kriterijev za višino odškodnine za primerljive škode kot bi to lahko storilo Ustavno sodišče.
Posebej pri problematiki višine odškodnin za nepremoženjske škode in njihove primerljivosti je zato utemeljen zadržan pristop Ustavnega sodišča. Le v posebej očitnih primerih velikih odstopanj višine odškodnin bi zato Ustavno sodišče lahko ugotovilo kršitev pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave).
Glede zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave) pritožnik ni izčrpal pravnih sredstev.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.