5687. Uredba o izvajanju Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo ter začasni uporabi sklepa št. 1/2002 skupnega odbora Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo o Protokolu B k Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo
Na podlagi 4. člena zakona o ratifikaciji Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 16/00) in 72. člena zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 45/01 in 78/03) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o izvajanju Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo ter začasni uporabi sklepa št. 1/2002 skupnega odbora Sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo o Protokolu B k Sporazumu o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo
Ta uredba določa pogoje za uvoz blaga, ki se v letu 2004 uvaža v Republiko Slovenijo in je po poreklu iz Republike Latvije.
Za namene te uredbe izraz ‘uvoz’ pomeni sprostitev blaga v prosti promet, kakor tudi katerikoli drug carinski postopek, pri katerem nastane carinski dolg.
Za industrijske izdelke, ki se uvažajo v Republiko Slovenijo in so po poreklu iz Republike Latvije, se uporablja carinska stopnja “prosto“.
Za industrijske izdelke v smislu prejšnjega odstavka se štejejo izdelki, uvrščeni v 25. do 97. poglavje kombinirane nomenklature, razen izdelkov, navedenih v prilogi 1 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Latvije, ki so navedeni v prilogah 2 in 3 k tej uredbi, ki sta njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo plačuje carina po znižanih carinskih stopnjah in v okviru carinskih kvot, določenih v teh prilogah. Posebna uvozna dajatev se plačuje v višini 50% od predpisane v času uvoza.
Za kmetijske in živilske izdelke po poreklu iz Republike Latvije, ki so navedeni v prilogi 4 k tej uredbi, ki je njen sestavni del, se pri uvozu v Republiko Slovenijo uporablja carinska stopnja “prosto“, posebna uvozna dajatev se ne plačuje.
Količine blaga v okviru posamezne carinske kvote iz priloge 2 k tej uredbi se razdelijo po metodi dražbe pravic do uvoza blaga v okviru carinskih kvot, iz priloge 3 k tej uredbi pa po metodi prednostne obravnave po vrstnem redu prispelih zahtevkov. Ti metodi sta določeni z uredbo o načinu delitve količin blaga v okviru carinskih kvot (Uradni list RS, št. 115/02 in 11/03).
Pri uveljavljanju preferencialne carinske obravnave pri uvozu blaga po 3. oziroma 4. členu te uredbe je treba carinskemu organu poleg drugih dokumentov predložiti tudi dokazilo o poreklu blaga, ki je izdano ali dano v državi izvoza v skladu s preferencialnimi pravili o poreklu blaga, določenimi v prilogi 5 k tej uredbi, ki je njen sestavni del.
Carinski organi Republike Slovenije potrjujejo dokazila o poreklu blaga za izvoz blaga iz Republike Slovenije v Republiko Latvijo, če gre za izvoz blaga, ki v skladu s Sporazumom o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Latvijo uživa preferencialno obravnavo, in če so izpolnjeni pogoji, določeni s preferencialnimi pravili o poreklu blaga iz prejšnjega odstavka.
Pri uvozu blaga po določbah te uredbe se v enotno carinsko listino (ECL) v skladu s 126. členom uredbe za izvajanje carinskega zakona (Uradni list RS, št. 107/02 in 50/03) v polje 39 vpiše naslednje štirimestne šifre:
-
1901 za izdelke iz 3. člena te uredbe,
-
1902 za izdelke iz prilog 2 in 3 k tej uredbi,
-
1903 za izdelke iz priloge 4 k tej uredbi.
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2004 in velja do 30. aprila 2004.
Ljubljana, dne 18. decembra 2003.
Priloge 1 do 4 &fbco;binary entityId="ba25b50e-cc9a-4a75-8835-51c9f3f1602f" type="pdf"&fbcc;
PROTOKOL B
O OPREDELITVI POJMA “IZDELKI S POREKLOM“ IN NAČINIH UPRAVNEGA SODELOVANJA
VSEBINA
I. ODDELEK SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen Opredelitev pojmov
II. ODDELEK OPREDELITEV POJMA “IZDELKI S POREKLOM“
2. člen Splošne zahteve
3. člen Kumulacija v Sloveniji
4. člen Kumulacija v Latviji
5. člen V celoti pridobljeni izdelki
6. člen Zadosti obdelani ali predelani izdelki
7. člen Nezadostni postopki obdelave ali predelave
8. člen Enota kvalifikacije
9. člen Dodatki, nadomestni deli in orodje
10. člen Garniture
11. člen Nevtralne sestavine
III. ODDELEK ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA
12. člen Načelo teritorialnosti
13. člen Neposredni prevoz
14. člen Razstave
IV. ODDELEK POVRAČILO ALI IZVZETJE OD CARINSKIH DAJATEV
15. člen Prepoved povračila ali izvzetja od carinskih dajatev
V. ODDELEK DOKAZILO O POREKLU
16. člen Splošne zahteve
17. člen Postopek za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1
18. člen Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1
19. člen Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1
20. člen Izdaja potrdil o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali
danega dokazila o poreklu
20.a člen Ločeno knjigovodsko izkazovanje
21. člen Pogoji za izjavo na računu
22. člen Pooblaščeni izvoznik
23. člen Veljavnost dokazila o poreklu
24. člen Predložitev dokazila o poreklu
25. člen Uvoz po delih
26. člen Izjeme pri dokazilu o poreklu
27. člen Dokazilne listine
28. člen Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin
29. člen Razlike in oblikovne napake
30. člen Zneski, izraženi v evrih
VI. ODDELEK DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU
31. člen Medsebojna pomoč
32. člen Preverjanje dokazil o poreklu
33. člen Reševanje sporov
34. člen Kazni
35. člen Proste cone
VII. ODDELEK KONČNE DOLOČBE
36. člen Pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla
37. člen Spremembe protokola
Seznam prilog
Priloga I: Uvodne opombe k seznamu v prilogi II
Priloga II: Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih
brez porekla, da bi lahko izdelani izdelki dobili status blaga s
poreklom
Priloga III: Vzorci potrdil o prometu blaga EUR.1 in zahtev za potrdilo o prometu
blaga EUR.1
Priloga IV: Besedilo izjave na računu
I. ODDELEK
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Opredelitev pojmov
(a)
“izdelava“ pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;
(b)
“material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;
(c)
“izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;
(d)
“blago“ pomeni materiale in izdelke;
(e)
“carinska vrednost“ pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII. člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum WTO o carinski vrednosti);
(f)
“cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna v Sloveniji ali v Latviji plača proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;
(g)
“vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Sloveniji ali v Latviji;
(h)
“vrednost materialov s poreklom“ pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni v točki (g) in se smiselno uporablja;
(i)
“dodana vrednost“ pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega vključenega materiala s poreklom iz drugih držav, omenjenih v 3. in 4. členu, ali če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prva dokazljiva cena, plačana za materiale v Sloveniji ali v Latviji;
(j)
“poglavja“ in “tarifne številke“ pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak blaga, ki se v tem protokolu navaja kot harmonizirani sistem ali HS;
(k)
“uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko;
(l)
“pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik dobavlja te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu;
(m)
“ozemlje“ vključuje teritorialno morje.
II. ODDELEK
OPREDELITEV POJMA “IZDELKI S POREKLOM“
1.
Pri izvajanju tega sporazuma se za izdelke s poreklom iz Slovenije štejejo:
(a)
izdelki, v celoti pridobljeni v Sloveniji v smislu 5. člena;
(b)
izdelki, pridobljeni v Sloveniji, ki vsebujejo materiale, ki v njej niso bili v celoti pridobljeni, če so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v Sloveniji v smislu 6. člena;
2.
Pri izvajanju tega sporazuma se za izdelke s poreklom iz Latvije štejejo:
(a)
izdelki, v celoti pridobljeni v Latviji v smislu 5. člena;
(b)
izdelki, pridobljeni v Latviji, ki vsebujejo materiale, ki v njej niso bili v celoti pridobljeni, če so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v Latviji v smislu 6. člena.
3. člen
Kumulacija v Sloveniji
1.
Brez vpliva na določbe prvega odstavka 2. člena izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Slovenije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Bolgarije, Švice (vključno z Liechtensteinom1), Češke republike, Estonije, Madžarske, Islandije, Litve, Latvije, Norveške, Poljske, Romunije, Slovenije, Slovaške republike, Turčije ali Skupnosti, v skladu z določbami protokola o pravilih o poreklu blaga, priloženega k sporazumom med Slovenijo in vsako od teh držav, če obdelava ali predelava, opravljena v Sloveniji, presega postopke, omenjene v 7. členu. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2.
Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Sloveniji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Slovenije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli države, omenjene v prvem odstavku.Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v Sloveniji.
3.
Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Sloveniji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.
4.
Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu.
4. člen
Kumulacija v Latviji
1.
Brez vpliva na določbe drugega odstavka 2. člena izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Latvije, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Bolgarije, Švice (vključno z Liechtensteinom1), Češke republike, Estonije, Madžarske, Islandije, Litve, Latvije, Norveške, Poljske, Romunije, Slovenije, Slovaške republike,Turčije ali Skupnosti, v skladu z določbami protokola o pravilih o poreklu blaga, priloženega k sporazumom med Latvijo in vsako od teh držav, če obdelava ali predelava, opravljena v Latviji presega postopke, omenjene v 7. členu. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2.
Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v Latviji, ne presega postopkov, omenjenih v 7. členu, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Latvije samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli države, omenjene v prvem odstavku. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v Latviji.
3.
Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v prvem odstavku, ki niso obdelani ali predelani v Latviji, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.
4.
Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja samo za materiale in izdelke, ki so pridobili status blaga s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu.
5. člen
V celoti pridobljeni izdelki
1.
Šteje se, da so v celoti pridobljeni v Sloveniji ali v Latviji:
(a)
mineralni izdelki, pridobljeni iz njene zemlje ali morskega dna;
(b)
tam pridelani rastlinski izdelki;
(c)
žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;
(d)
izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;
(e)
izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;
(f)
izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njenimi plovili zunaj teritorialnega morja Slovenije ali Latvije;
(g)
izdelki, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, omenjenih v točki (f);
(h)
tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za protektiranje ali uporabo kot odpadek;
(i)
odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo;
(j)
izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njenega teritorialnega morja, če ima izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja;
(k)
blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, opredeljenih v točkah (a) do (j).
2.
Izraza “njena plovila“ in “njene predelovalne ladje“ v točkah (f) in (g) prvega odstavka se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:
(a)
ki so registrirane ali so vpisane v seznam v Sloveniji ali v Latviji;
(b)
ki plovejo pod zastavo Slovenije ali Latvije;
(c)
ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov Slovenije ali Latvije ali družbe s sedežem v eni od teh držav in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega sveta ter večina članov takih odborov državljani Slovenije ali Latvije in še dodatno, če v osebnih ali kapitalskih družbah vsaj polovica kapitala pripada tem državam ali javnim organom ali državljanom omenjenih držav;
(d)
katerih kapitan in častniki so državljani Slovenije ali Latvije
(e)
katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke je državljanov Slovenije ali Latvije.
6. člen
Zadosti obdelani ali predelani izdelki
1.
Za namene 2. člena se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu priloge II.
Navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov, in se nanašajo samo na take materiale. Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se torej pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.
2.
Ne glede na prvi odstavek se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji iz seznama za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo, če:
(a)
njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka franko tovarna,
(b)
kateri koli odstotek, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.
Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje harmoniziranega sistema.
3.
Prvi in drugi odstavek se uporabljata pod pogoji, ki jih določa 7. člen.