Uredba o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih...

4568. Uredba o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah

Na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa zahteve za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin v zvezi s projektiranjem, gradnjo in obratovanjem skladišč nevarnih snovi, preverjanjem ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin ter usposobljenostjo in opremljenostjo oseb, ki preverjajo ukrepe za preprečevanje iztekanja.

2. člen

(uporaba)

(1)

Ta uredba se uporablja za skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih rezervoarjih, nepremičnih posodah in bazenih ali lagunah (v nadaljnjem besedilu: skladiščne posode).

(2)

Nepremični rezervoarji so lahko naslednjih oblik:

-

nadzemni odprti rezervoar,

-

nadzemni rezervoar z zunanjim plavajočim pokrovom,

-

nadzemni pokončni rezervoar s pritrjenim pokrovom,

-

nadzemni rezervoar s plavajočo membrano in pritrjenim pokrovom,

-

nadzemni vodoravni rezervoar,

-

nadzemni rezervoar (z raztezno posodo za hlape) z dvižnim pokrovom,

-

nadzemni rezervoar za ohlajene tekočine (hladilni skladiščni rezervoar),

-

podzemni vodoravni rezervoar,

-

podzemni pokončni rezervoar.

(3)

Ta uredba se uporablja tudi za opremo, ki se uporablja pri skladiščenju nevarnih tekočin, kot so na primer cevovodi v skladišču, priključki in zadrževalniki razlitih tekočin na kraju polnjenja in praznjenja rezervoarjev, ter za opremo, ki zagotavlja varstvo pred razlitjem skladiščenih nevarnih tekočin v okolje.

(4)

Ta uredba se uporablja tudi za cevovode in drugo nepremično opremo za pretakanje nevarnih tekočin na območju pretakališča.

(5)

Skladiščne posode ter oprema iz tretjega in četrtega odstavka tega člena so podrobneje opisani v referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah v zvezi z emisijami pri skladiščenju, katerega sprejem pristojni organ EU objavi v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: referenčni dokument), in katerega povzetek je dostopen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje.

3. člen

(izjeme)

(1)

Ne glede na določbe prejšnjega člena se ta uredba ne uporablja za:

1.

skladiščenje nevarnih tekočin v skladiščih z zmogljivostjo skladišča manj kot 0,3 m3, če se nevarne tekočine skladiščijo v prekritih in zaprtih prostorih stavbe, ki so opremljeni tako, da je onemogočeno iztekanje nevarnih tekočin neposredno v okolje ali posredno prek iztokov v javno kanalizacijo ali s pronicanjem v tla;

2.

skladiščenje nevarnih tekočin v skladiščnih posodah, če se tekočine na kraju skladiščenja ne pretakajo in skladiščne posode ne polnijo ali praznijo;

3.

začasno skladiščenje nevarnih tekočih odpadkov v skladiščnih posodah z zmogljivostjo skladišča manj kot 5 m3, če se tekočine začasno skladiščijo največ do 12 mesecev in se na kraju začasnega skladiščenja tekočine ne pretakajo in skladiščne posode ne polnijo ali praznijo ter so talne površine na območju skladiščenja opremljene tako, da je onemogočeno iztekanje nevarnih tekočin neposredno v okolje ali posredno prek iztokov v javno kanalizacijo ali s pronicanjem v tla;

4.

skladiščenje radioaktivnih tekočin;

5.

skladiščenje utekočinjenega naftnega plina.

(2)

Če je v isti stavbi več skladišč nevarnih tekočin, ki jih upravljajo različni upravljavci skladišč, se za zmogljivost skladišča iz 1. točke prejšnjega odstavka šteje vsota zmogljivosti vseh skladišč v tej stavbi.

4. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.

nevarne tekočine so tekočine, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kemikalije, razvrščene in označene kot nevarne kemikalije;

2.

nepremična posoda je steklenica s prostornino do 0,005 m3, plastenka ali plastičen sod s prostornino do 0,06 m3, kovinska kanta s prostornino do 0,025 m3 ter kovinski sod ali plastičen sod s prostornino do 1 m3;

3.

skladišče je postrojenje za skladiščenje nevarnih tekočin, ki ga upravlja isti upravljavec in ga na istem kraju sestavljajo ena ali več skladiščnih posod, cevovodi, oprema za polnjenje in praznjenje ter druga oprema, namenjena za premeščanje nevarnih tekočin v skladišču;

4.

obstoječe skladišče je skladišče nevarnih tekočin, za katero je njegov lastnik ali upravljavec pridobil do dneva uveljavitve te uredbe gradbeno dovoljenje, ali se je pred tem dnevom uporabljalo;

5.

zmogljivost skladišča je največja količina nevarnih tekočin, izražena v m3, ki se lahko skladišči hkrati v vseh skladiščnih posodah skladišča in je enaka vsoti nazivnih prostornin vseh skladiščnih posod, ki sestavljajo skladišče;

6.

nazivna prostornina je prostornina skladiščne posode, ki je označena kot največja prostornina, izražena v m3, do katere se lahko skladiščna posoda napolni z nevarno tekočino;

7.

iztekanje je iztekanje nevarnih tekočin iz skladiščne posode ali iz pripadajoče opreme zaradi tehnične napake, napake pri upravljanju skladišča ali druge industrijske nesreče v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami;

8.

zadrževalni sistem je sistem za zbiranje in zadržanje nevarnih tekočin, ki so iztekle iz skladiščne posode ali pripadajoče opreme zaradi tehnične napake ali napake pri upravljanju skladišča;

9.

upravljavec skladišča je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki ima v lasti skladišče ali ga upravlja na podlagi pogodbe z lastnikom skladišča.

II. ZAHTEVE ZA SKLADIŠČENJE

5. člen

(splošne zahteve za nepremične rezervoarje in skladišča)

(1)

Pri projektiranju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju nepremičnih rezervoarjev je treba zagotoviti, da so izpolnjene zahteve iz 6., 7. in 8. člena te uredbe ter so v celoti upoštevani naslednji standardi:

-

SIST EN 12285 za nadzemne in podzemne rezervoarje, ki so izdelani iz jeklene pločevine v delavnici in so zaradi vgradnje prepeljani na območje skladišča;

-

SIST EN 14015 za rezervoarje, ki so zvarjeni iz jeklene pločevine na kraju vgradnje;

-

SIST EN 13121 za rezervoarje, ki so izdelani iz armiranega poliestra.

(2)

Pri projektiranju nepremičnih rezervoarjev in skladišč je treba v zvezi z izborom tehnik skladiščenja nevarnih tekočin, tehnik zadrževanja nevarnih tekočin ob iztekanju in tehnik varstva okolja pred onesnaženjem z gasilno vodo upoštevati tudi smernice iz referenčnega dokumenta.

6. člen

(zahteve za zunanje skladiščenje nevarnih tekočin)

(1)

Pri podzemnem skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnem rezervoarju je treba zagotoviti, da:

-

je nepremični rezervoar z dvojnim plaščem opremljen z opremo za zvočno ali vizualno opozarjanje ob nenadzorovanem iztekanju nevarne tekočine iz rezervoarja ali

-

je nepremični rezervoar z enojnim plaščem nameščen v grajenem in z vseh strani zaprtem objektu, katerega dno in stene so neprepustne za skladiščeno nevarno tekočino in ima v skladu z referenčnim dokumentom najmanj 25% večjo prostornino, kot je nazivna prostornina nepremičnega rezervoarja, tako da se ob morebitnem razlitju vsa skladiščena nevarna tekočina v tem objektu zadrži.

(2)

Pri nadzemnem skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnem rezervoarju je treba zagotoviti:

-

zadrževalni sistem za prestrezanje in zadržanje iztekajoče nevarne tekočine,

-

da je nepremični rezervoar nameščen in opremljen tako, da je vsak trenutek mogoče ugotoviti iztekanje nevarne tekočine iz rezervoarja.

(3)

Nepremični rezervoar iz prejšnjega odstavka z nazivno prostornino, večjo od 1 m3, mora imeti opremo za zvočno ali vizualno opozarjanje na iztekanje nevarne tekočine.

(4)

Prostornina zadrževalnega sistema posameznega nepremičnega rezervoarja mora biti enaka najmanj nazivni prostornini nepremičnega rezervoarja.

(5)

Kadar se zadrževalni sistem uporablja za več nepremičnih rezervoarjev, mora biti njegova prostornina najmanj 10% večja od nazivne prostorne največjega nepremičnega rezervoarja, za katerega se uporablja zadrževalni sistem.

(6)

Za nepremične rezervoarje, v katerih so nezdružljive kemikalije, je treba zagotoviti ločene zadrževalne sisteme.

(7)

Zadrževalni sistem ne sme imeti odprtin, iz katerih bi nevarna tekočina lahko nenadzorovano iztekala, njegove stene pa morajo biti dovolj visoke, da prestrežejo curke iztekajoče nevarne tekočine iz zunanjih rezervoarjev. Padavinska odpadna voda, ki se nabira v zadrževalnem sistemu, se lahko odvaja v javno kanalizacijo ali vode, če so za njeno odvajanje izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(8)

Zunanje skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih posodah ni dovoljeno.

7. člen

(zahteve za skladiščenje nevarnih tekočin v objektih)

(1)

Pri skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih posodah ali nepremičnih rezervoarjih v objektih je treba zagotoviti:

-

da sta nepremična posoda ali nepremični rezervoar nameščena in opremljena tako, da je vsak trenutek mogoče ugotoviti iztekanje nevarne tekočine iz nepremične posode oziroma nepremičnega rezervoarja in cevovodov ter pripadajoče opreme in

-

zadrževalni sistem za prestrezanje in zadržanje iztekajoče nevarne tekočine.

(2)

Prostornina zadrževalnega sistema iz prejšnjega odstavka mora biti enaka najmanj zmogljivosti nepremične posode oziroma najmanj nazivni prostornini nepremičnega rezervoarja.

(3)

Če je v prekritem in zaprtem prostoru objekta več nepremičnih posod hidrostatično povezanih z zadrževalnim sistemom za prestrezanje in zadržanje iztekajoče nevarne tekočine, mora biti prostornina zadrževalnega sistema najmanj za 10% večja od nazivne prostornine največje nepremične posode.

(4)

Kadar se zadrževalni sistem uporablja za več nepremičnih rezervoarjev, mora biti prostornina zadrževalnega sistema najmanj za 10% večja od nazivne prostornine največjega nepremičnega rezervoarja.

(5)

Zadrževalni sistem iz prvega odstavka tega člena ne sme imeti odprtin, iz katerih bi nevarna tekočina lahko nenadzorovano iztekala, njegove stene pa morajo biti dovolj visoke, da prestrežejo curke iztekajoče nevarne tekočine iz nepremičnega rezervoarja oziroma nepremičnih posod.

(6)

Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena v skladišču v objektu ni treba urediti zadrževalnega sistema, če so nepremične posode oziroma nepremični rezervoarji z dvojno steno in ima skladišče opremo za zvočno ali vizualno opozarjanje ob nenadzorovanem iztekanju nevarne tekočine iz posode oziroma nepremičnega rezervoarja in so notranji prostori stavbe opremljeni tako, da je onemogočeno iztekanje nevarnih tekočin neposredno v okolje ali posredno prek iztokov v javno kanalizacijo ali s pronicanjem v tla.

8. člen

(zahteve za cevovode in drugo opremo skladišča)

(1)

Pri skladiščenju nevarnih tekočin je treba zagotoviti, da so cevovodi grajeni in vzdrževani tako, da so učinki korozije čim manjši, in nadzorovani tako, da se ob iztekanju lahko prepreči nenadzorovano razlivanje nevarne tekočine v okolje.

(2)

Pri pretakanju nevarnih tekočin, namenjenem praznjenju in polnjenju nepremičnih rezervoarjev, je treba zagotoviti:

-

da imajo cevi za polnjenje in praznjenje nepremičnih rezervoarjev tesne spoje;

-

da imajo nepremični rezervoarji opremo, ki preprečuje njihovo polnitev nad nazivno prostornino nepremičnega rezervoarja;

-

da je utrjena površina pretakališča, na kateri se pretakajo nevarne tekočine, prekrita s plastjo neprepustnega materiala;

-

zadrževalni sistem, ki prepreči, da bi razlita nevarna tekočina s površine pretakališča odtekla v vode ali v kanalizacijo ali pronicala v tla.

III. POLNJENJE NEPREMIČIH REZERVOARJEV

9. člen

(polnjenje nepremičnih rezervoarjev v skladišču)

(1)

Polnjenje nepremičnih rezervoarjev je dovoljeno, če so izpolnjene zahteve iz te uredbe.

(2)

Dobavitelj nevarnih tekočin mora pred dobavo nevarne tekočine, namenjene za polnjenje posameznega nepremičnega rezervoarja, pridobiti od upravljavca skladišča izjavo, da nepremični rezervoar izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Za dobavo se šteje tudi več pošiljk nevarne tekočine, če tako dobavljanje nevarne tekočine uredita dobavitelj nevarnih tekočin in upravljavec skladišča s pogodbo o dobavi nevarnih tekočin.

(3)

Z izjavo iz prejšnjega odstavka upravljavec skladišča jamči, da je za zadevni nepremični rezervoar v skladišču pridobil poročilo o opravljenem preverjanju ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin, iz katerega izhaja, da ta nepremični rezervoar izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

(4)

Obrazec izjave iz drugega odstavka tega člena objavi ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na svojih spletnih straneh.

(5)

Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena izjave, da nepremični rezervoar izpolnjuje zahteve iz te uredbe, ni treba pridobiti, če je nevarna tekočina dobavljena za polnjenje nepremičnega rezervoarja v skladišču, katerega zmogljivost ne presega 40 m3.

IV. PRIJAVA UPORABE IN PRENEHANJA UPORABE SKLADIŠČA

10. člen

(prijava uporabe skladišča)

(1)

Upravljavec skladišča mora uporabo skladišča, katerega zmogljivost presega 10 m3, prijaviti ministrstvu pisno po pošti ali elektronski poti pred začetkom njegove uporabe.

(2)

V prijavi iz prejšnjega odstavka upravljavec skladišča navede podatke o skladiščnih posodah in pripadajoči opremi, ki je opisana v referenčnem dokumentu.

(3)

Obrazec prijave iz prvega odstavka tega člena je objavljen na spletnih straneh ministrstva.

(4)

V prijavi iz prvega odstavka tega člena je treba navesti:

-

podatke o skladiščnih posodah in pripadajoči opremi v skladu z referenčnim dokumentom;

Uredba o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah

Časovnica