Nalaganje dokumenta...

Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo

Predhodnik

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 89-3591/2014, stran 10065 DATUM OBJAVE: 12.12.2014

VELJAVNOST: od 27.12.2014 / UPORABA: od 27.12.2014

RS 89-3591/2014

Verzija 8 / 8

Čistopis se uporablja od 7.6.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

ČISTOPIS
AKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 7.6.2025

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1
- 2
- 2
- 2
- 3
- 3
- 3
- 4
- 4
- 4
- 5
- 5
- 5
- 6
- 6
- 6
- 7
- 7
- 7
- 8
- 8
- 8

fwd

3591. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo

Na podlagi 6. in 79. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14) izdaja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

P R A V I L N I K
o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo

1. člen

S tem pravilnikom se določajo kriteriji za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, sestava, delo in plačilo zdravniških komisij, ki dajejo mnenja v postopkih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke (v nadaljnjem besedilu: zakon) ter seznam težkih bolezni in stanj, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

I. KRITERIJI ZA OPREDELITEV OTROK, KI POTREBUJEJO POSEBNO NEGO IN VARSTVO

1. Otroci z motnjami v duševnem razvoju

2. člen

(1)

Otroci z motnjo v duševnem razvoju (oziroma z intelektualno manjzmožnostjo) imajo znižane intelektualne sposobnosti in prilagoditvene spretnosti, zaradi česar potrebujejo pri vsakodnevnem funkcioniranju določeno stopnjo pomoči in podpore odraslega.

(2)

Glede na stopnjo motnje v duševnem razvoju (glede na količino podpore, ki jo potrebujejo na posameznih področjih funkcioniranja) se za potrebe uveljavljanja pravic v skladu z zakonom razlikuje:

otroke mlajše od petih let s celostnim oziroma globalnim razvojnim zaostankom: Otrok ima razvojni zaostanek na vseh področjih. Potrebuje več podpore, zgodnjih obravnav in prilagoditev v vseh okoljih kot otroci z razvojnim zaostankom zgolj na enem področju (s specifičnim razvojnim zaostankom; npr. na gibalnem ali govornem področju). Pričakovati je, da bodo imeli otroci s celostnim oziroma globalnim razvojnim zaostankom po petem letu, ko je potreben ponovni kliničnopsihološki pregled, opredeljeno vsaj zmerno motnjo v duševnem razvoju. Motnjo opredeli psiholog.

otroke z zmerno motnjo v duševnem razvoju: Otrok ima pomembno nižje intelektualne sposobnosti (orientacijski IQ je med 35 in 49) ter pomembno nižje prilagoditvene spretnosti na konceptualnem, socialnem in praktičnem področju, zaradi česar pri vsakodnevnem funkcioniranju potrebuje pri številnih dejavnostih nadzor in podporo odrasle osebe. Motnjo opredeli psiholog.

Njihove govorno-jezikovne sposobnosti in šolske veščine so omejene na osnovno raven (počasnejše usvajanje govora in šolskih veščin z več pomoči, s konkretnimi ponazoritvami in prilagoditvami). Večina jih potrebuje znatno podporo za samostojno vsakodnevno funkcioniranje, nekateri pa lahko do določene mere samostojno skrbijo zase in opravljajo lažja gospodinjska opravila.

otroke s težjo motnjo v duševnem razvoju: Otrok ima pomembno nižje intelektualne sposobnosti (orientacijski IQ je med 20 in 34) ter pomembno nižje prilagoditvene spretnosti na konceptualnem, socialnem in praktičnem področju, zaradi česar pri vsakodnevnem funkcioniranju potrebuje pri vseh dejavnostih stalen nadzor in podporo odrasle osebe. Motnjo opredeli psiholog.

Njihove govorno-jezikovne sposobnosti so omejene na uporabo posameznih besed in fraz, razumevanje je omejeno na enostavna navodila in neverbalno komunikacijo. Zmožnost pridobivanja šolskih veščin je zelo omejena. Lahko so gibalno ovirani. Z intenzivnim usposabljanjem lahko usvojijo osnovne veščine skrbi zase in zaposlitvene dnevne dejavnosti. Niso zmožni samostojnega sprejemanja odločitev zase ali za druge.

otroke s težko motnjo v duševnem razvoju: Otrok ima pomembno nižje intelektualne sposobnosti (orientacijski IQ je pod 20) ter pomembno nižje prilagoditvene spretnosti na konceptualnem, socialnem in praktičnem področju, zaradi česar pri vsakodnevnem funkcioniranju potrebuje pri vseh dejavnostih stalen nadzor in podporo odrasle osebe. Motnjo opredeli psiholog.

Njihove komunikacijske sposobnosti so zelo omejene, pretežno na neverbalno komunikacijo. Zmožnost pridobivanja šolskih veščin je omejena na pridobitev konkretnih spretnosti, kot je npr. enostavna manipulacija s predmeti. Pogosto imajo pridružene gibalne in senzorne motnje. Niso zmožni skrbi zase.

otroke s funkcionalno težko motnjo v razvoju: Otroci s kompleksno razvojnonevrološko motnjo - avtizmom s pridruženo vsaj zmerno motnjo v duševnem razvoju (ali globalno motnjo do starosti pet let) dokazano s strani ustrezno usposobljenih strokovnjakov (ali tim več strokovnjakov, kot npr. psiholog, specialist otroške in mladostniške psihiatrije, pediater, nevrolog in tudi drugi ustrezno usposobljeni strokovnjaki; kot npr. specialni pedagogi, logopedi, delovni terapevti).

2. Gibalno ovirani otroci

3. člen

(1)

Gibalno ovirani otroci imajo prirojene ali pridobljene okvare, poškodbe gibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja, gibalna oviranost se odraža v obliki funkcionalnih in gibalnih motenj.

(2)

Glede na gibalno oviranost se za potrebe uveljavljanja pravic v skladu z zakonom razlikuje:

zmerno gibalno ovirane otroke: otrok samostojno hodi na krajše razdalje oziroma hodi s pomočjo ortoz ali bergel, otrok s težko funkcionalno okvaro ene roke, na daljše razdalje lahko uporablja aktivni invalidski voziček ali ortopedski tricikel, fina motorika ni bistveno motena, občasno potrebuje delno pomoč pri dnevnih aktivnostih;

težje gibalno ovirane otroke: ne hodi samostojno na krajše razdalje oziroma hoja ni funkcionalna, za gibanje uporablja hoduljo ali aktivni invalidski voziček oziroma ortopedski tricikel, plazi ali drsi po ritki po prostoru, motena je tudi fina motorika;

težko gibalno ovirane otroke: otrok ima malo uporabnih gibov, ni se sposoben nasploh gibati po prostoru razen obračanja po vzdolžni osi in z vozičkom na elektromotorni pogon, oziroma ima težko funkcionalno motnjo obeh rok ali je brez rok, v celoti je odvisen od tuje pomoči;

funkcionalno težko gibalno ovirane otroke: slepi otroci do 18. leta starosti, otroci s trajno intenzivno terapijo na domu (totalna parenteralna prehrana, dializa, umetna ventilacija - invazivna in neinvazivna, 24h dnevno), otroci z bulozno epidermolizo (težka oblika, hospitalizacija več kot dvakrat letno, nadomestno zdravljenje z intravenozno obliko železa, potrebno enteralno hranjenje, pogosta potreba po intravenozni antibiotični teapiji), otroci s kombinirano težjo gibalno motnjo ali težjo motnjo v duševnem razvoju.

3. Slepi in slabovidni otroci

4. člen

(1)

Slepi ali slabovidni otroci so tisti, ki imajo okvaro vida, očesa ali okvaro vidnega polja. Kategorizacijo mora po pravilih izvesti oftalmolog, najpogosteje je to tisti, ki otroka obravnava v okviru Nacionalnega centra za celostno rehabilitacijo slepih in slabovidnih. Pri otrocih, mlajših od enega leta, je nižja ostrina vida lahko še normalna, zato so do dodatka za nego upravičeni le tisti, ki imajo prepoznano očesno bolezen.

(2)

Glede na slabovidnost se za potrebe uveljavljanja pravic v skladu z zakonom razlikuje:

zmerno slabovidne otroke (1. kategorija): otrok ima 10 %-30 % korigiranega vida ali otrok s slepoto le na enem očesu in ohranjenim vidom na drugem očesu;

težko slabovidne otroke (2. kategorija): otrok ima 5 %-9,9 % korigiranega vida na boljšem očesu, uporablja preostali vid, vidna ostrina manj od 0,1 do 0,05 (štetje prstov na tri metre) ali zoženo vidno polje na 20 stopinj ali manj okrog fiksacijske točke, ne glede na ostrino vida.

(3)

Glede na slepoto se za potrebe uveljavljanja pravic v skladu z zakonom razlikuje:

slepota, 3. kategorija: vidna ostrina manj od 0,05 (štetje prstov na 3 metre) do 0,02 (štetje prstov na 1,5 metra) ali zoženo vidno polje okrog fiksacijske točke na 5-10 stopinj, ne glede na ostrino vida;

slepota, 4. kategorija: vidna ostrina manj od 0,02 (štetje prstov na 1,5 na metra) do zaznavanja svetlobe ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5 stopinj, ne glede na ostrino vida