TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 248,88 EUR, v roku 15 dni od vročitve sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku izpolnitvenega roka.

Tožnica svojo legitimacijo za vložitev tožbe na razveljavitev zakonske zveze gradi na trditvi, da ima po pokojniku dedno pravico. Pravno korist od tega, da se zakonska zveza razveljavi in s tem aktivno legitimacijo v tem sporu bi tožnica imela, če bi dokazala obstoj izvenzakonske skupnosti z zapustnikom. Šele obstoj izvenzakonske skupnosti s pokojnikom v času njegove smrti bi tožnici omogočil priznanje dedne pravice po zapustniku in s tem utemeljitev neposredne pravne koristi, da se zakonska zveza med pokojnikom in toženko razveljavi.

Za presojo obstoja zunajzakonske skupnosti sodna praksa in pravna teorija štejeta kot pogoje skupno gospodinjstvo, ekonomsko skupnost ter notornost njune skupnosti. Ker gre za skupnost moškega in ženske, ki ni pravno sklenjena kot zakonska zveza, so kriteriji ugotavljanja njenega obstoja strožji. Konstitutivni element zunajzakonske skupnosti v smislu drugega odstavka 10. člena ZD je torej (tudi) dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev. Če te ni – to je če partnerja ne živita skupaj – ni zunajzakonske skupnosti v pomenu navedene določbe. Možnost spregleda pogoja skupnega življenja je zgolj izjemna – če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi, torej razlogi, na katere partnerja nista mogla vplivati (študij ali zaposlitev v drugem kraju ali državi, varovanje bližnjih sorodnikov, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi). Že samo dejstvo, da pokojni in tožnica nista živela skupaj, čeprav za to tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bilo nobenih očitnih objektivnih ovir, obstoj zunajzakonske skupnosti izključuje.