Uredba o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta energetskega pogodbeništva v določenih objektih Ministrstva za kulturo

3360. Uredba o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta energetskega pogodbeništva v določenih objektih Ministrstva za kulturo

Na podlagi 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta energetskega pogodbeništva v določenih objektih Ministrstva za kulturo

(vsebina uredbe)

Ta uredba vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za energetsko sanacijo določenih objektov Ministrstva za kulturo v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: ZJZP).

Ta uredba določa predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnikov objekta, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva v objektih Ministrstva za kulturo.

Ta uredba je koncesijski akt za izvedbo projekta iz prejšnjega odstavka.

(opredelitev izrazov)

Izrazi, opredeljeni v tej uredbi, pomenijo:

»javni partner« oziroma »koncedent« je Republika Slovenija;

»zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;

»uporabniki objekta« so osebe javnega prava, ki za izvajanje javne dejavnosti uporabljajo objekt, opredeljen v 6. členu te uredbe;

»koncesionirana dejavnost« je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, opredeljenim v 5. členu te uredbe, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar;

»pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« je pogodbeni dogovor med koncedentom, koncesionarjem in uporabniki objekta za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v celotnem obdobju trajanja koncesijske pogodbe in v okviru katerega se izvedena storitev plačuje sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost (na primer finančni prihranki, stopnja udobja itd.).

Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot je določen v ZJZP, v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) ter v predpisih in drugih aktih, izdanih na njuni podlagi.

(javni interes)

Na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi izdelane investicijske dokumentacije Dokument identifikacije investicijskega projekta energetska sanacija objektov Ministrstva za kulturo, Predinvesticijska zasnova energetska sanacija objektov Ministrstva za kulturo in Investicijski program energetska sanacija objektov Ministrstva za kulturo, Ljubljana, 2016, Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi izdelane ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva energetska sanacija določenih objektov Ministrstva za kulturo se ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za energetsko sanacijo javnih objektov v obliki javno-zasebnega partnerstva na način in v obsegu, kot izhaja iz 4., 5. in 6. člena te uredbe.

(vrsta javno-zasebnega partnerstva)

Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.

(predmet koncesije)

Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije v objektih iz 6. člena te uredbe.

Predmet koncesije je lahko poleg pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije tudi pogodbena oskrba z energijo v objektih iz 6. člena te uredbe.

Pogodbena oskrba z energijo je lahko predmet koncesije le, kadar večino tveganj v razmerju med koncedentom in koncesionarjem prevzema koncesionar ter se javno-zasebno partnerstvo izvaja v obliki iz prejšnjega člena.

Predmet koncesije iz predhodnih odstavkov se lahko izvaja v več fazah oziroma segmentih. Delitev predmeta koncesije na posamezne faze ali segmente ter na to vezane pogoje koncedent in koncesionar opredelita v okviru postopka javnega razpisa in koncesijski pogodbi.

Predmet koncesije koncedent in koncesionar podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.

(območje izvajanja)

Koncesionirana dejavnost se izvaja v naslednjih objektih, ki so v upravljanju Ministrstva za kulturo:

Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti ostane enako ne glede na spremembo zemljiškoknjižnega podatka iz prejšnjega odstavka.

V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov iz prvega odstavka tega člena zmanjša, če se za posamezni objekt izkaže, da je njegova vključitev v projekt negospodarna, ali bi usklajevanje s pogoji soglasodajalcev oziroma upravljavcev tako oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta.

Koncedent se lahko odloči za pripravo več posameznih razpisov za podelitev koncesije ali pa za vse objekte pripravi enoten razpis.

(čas trajanja)

Začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja se opredelita v koncesijski pogodbi.

Koncesijsko razmerje se sklene za največ 20 let.

Koncesijsko razmerje se, če:

koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati,

je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu,

lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, vendar ob upoštevanju določbe drugega odstavka 71. člena ZJZP največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem odstavku.

(financiranje ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti)

Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se financirajo iz:

sredstev koncesionarja,

sredstev koncedenta in

sredstev evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja.

Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo biti sredstva koncesionarja večinski vir financiranja.

(plačilo za opravljanje koncesionirane dejavnosti)

Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije in dodatno plačilo, če koncesionar preseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije.

Če koncesionar doseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije, mu pripada pogodbeno dogovorjeno plačilo za opravljeno storitev energetskega pogodbeništva.

Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili koncesijske pogodbe.