TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-1369/2016/4 (1313-08) z dne 29. 11. 2016, odpravi.

II. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da mora tožena stranka nemudoma po prejemu te sodne odločbe prenehati izvajati ukrep odvzema osebne svobode tožeče stranke v Centru za tujce do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

Tožniku je bil ukrep pridržanja ustno naznanjen pravočasno in toženka je pravočasno izdala tudi pisni odpravek sklepa, tožnik pa v tožbi tudi ne navaja nobenih razlogov, kako je oziroma bi lahko tridnevna zamuda z vročitvijo pisnega odpravka sklepa tožniku vplivala na pravilnost oziroma zakonitost le-tega. Omenjena kršitev zato ni bistvena in ne more predstavljati upoštevnega tožbenega razloga.

Sodišče je predvsem ob upoštevanju okoliščin, da: - je tožnik pred prihodom v Slovenijo, kot je razvidno iz baze Eurodac, zaprosil za mednarodno zaščito le v eni državi članici EU, tj. Norveški; - da je tožnik Norveško zapustil po tem, ko je bila njegova prošnja zavrnjena; - da je tožnik sicer nameraval iti v Italijo in je zato kupil karto za Videm, da Ljubljane oziroma Slovenije sicer prej ni poznal, vendar pa je po prijetju v Ljubljani takoj izrazil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito (tj. 20. 11. 2016); - da je sicer potem od svoje namere v zvezi s prošnjo za mednarodno zaščito odstopil (zaradi pojasnila, da bo vrnjen nazaj na Norveško in očitno nerazumevanja, tj. slabe komunikacije, da v Sloveniji zato prošnje ne more vložiti), vendar pa je prošnjo potem ponovno vložil; - dejstva, da večinoma vsi prosilci za mednarodno zaščito prehajajo meje nezakonito in zgolj zaradi tega še ni mogoče trditi, da pri vsakemu obstaja znatna nevarnost pobega; ter - dejstva, da je tožnik tekom postopka izkazal pripravljenost na sodelovanje s slovenskimi pristojnimi organi in povedal, da bo na odločitev, v kolikor bo na odprtem oddelku, počakal, presodilo, da znatna nevarnost pobega, ki bi jo bilo mogoče utemeljiti ob smiselni uporabi katerega izmed kriterijev iz 68. člena ZTuj-2, pri tožniku ni podana, zaradi česar tudi njegovo pridržanje na podlagi drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III v povezavi z 84. členom ZMZ-1 ni mogoče.