Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju...

757. Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ZOPVOOV)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ZOPVOOV)

Razglašam Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ZOPVOOV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. marca 2025.

Št. 003-02-1/2025-46

Ljubljana, dne 28. marca 2025

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O OSKRBI S PITNO VODO TER ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE ODPADNE VODE (ZOPVOOV)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta zakon določa način in oblike izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev (v nadaljnjem besedilu: oskrba s pitno vodo) ter obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odvajanje in čiščenje odpadnih voda), ki sta javni službi varstva okolja. Zakon določa tudi oblikovanje cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb iz prejšnjega stavka (v nadaljnjem besedilu: javnih služb) in evidentiranje podatkov o infrastrukturi javnih služb.

(2)

Za javni službi se za vprašanja glede infrastrukture lokalnega pomena in javnih služb varstva okolja smiselno uporablja zakon, ki ureja varstvo okolja, kolikor ta zakon ne določa drugače.

(3)

Ta zakon določa še lastno oskrbo s pitno vodo, ki ni javna služba in se zagotavlja z zasebnim vodovodom.

(4)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/3019 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o čiščenju komunalne odpadne vode (prenovitev) (UL L št. 2024/3019 z dne 12. 12. 2024).

2. člen

(cilja zakona)

Cilja na področju izvajanja javnih služb sta zlasti:

-

zanesljivo, učinkovito in pregledno izvajanje javnih služb ob upoštevanju čim manjšega obremenjevanja okolja in povezovanje občin pri izvajanju javnih služb, ter

-

varstvo uporabnikov oziroma uporabnic (v nadaljnjem besedilu: uporabnikov) javnih služb.

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

Aglomeracija za oskrbo s pitno vodo je območje poselitve, kjer je poseljenost zgoščena tako, da ga je mogoče opremiti z javnim vodovodom.

2.

Aglomeracija za področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta.

3.

Blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic ter blato iz stranišča, ki deluje brez izpiranja z vodo in je brez iztoka ter ni kemično stranišče.

4.

Cena storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda je variabilni del cene javne službe, ki vključuje stroške storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

5.

Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je variabilni del cene javne službe (vodarina), ki vključuje stroške storitve javne službe oskrbe s pitno vodo.

6.

Infrastruktura javnih služb je gospodarska javna infrastruktura javnih služb oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

7.

Informacijski sistem javnih služb oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja odpadnih voda (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem) je sistem, ki ga vzpostavi, vodi in vzdržuje ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) zaradi spremljanja izvajanja javnih služb, cen in stroškov javnih služb in združuje podatke iz evidenc iz 8., 32. in 42. člena tega zakona, elaborate iz 18. člena tega zakona, programe iz 33. in 43. člena tega zakona, podatke o cenah in stroških iz 18. člena tega zakona, poročila iz 34. in 44. člena tega zakona ter podatke iz 30. in 44. člena tega zakona.

8.

Izvajalec oziroma izvajalka (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda je pravna ali fizična oseba, ki izvaja javno službo in je odgovorna za izvajanje storitev javne službe, obratovanje in vzdrževanje infrastrukture javne službe na določenem območju.

9.

Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo je režijski obrat ali pravna oseba, ki jo v skladu s tem zakonom občina ustanovi oziroma določi za opravljanje javne službe.

10.

Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda je pravna ali fizična oseba, ki jo na predpisani način izbere ali določi občina v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe.

11.

Javna kanalizacija je kanalizacija skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot infrastruktura javnih služb namenjena izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

12.

Javni vodovod so objekti in naprave (kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo vode in druga pripadajoča oprema), ki pretežni del rednega obratovanja deluje samostojno, hidravlično ločeno od drugih vodovodov, ima enega upravljavca in je kot infrastruktura javnih služb namenjena izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo in zunanje javno hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom.

13.

Kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje, po katerem se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov ter ločeno od nje ali skupaj z njo tudi odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov.

14.

Kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.

15.

Komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.

16.

Komunalna odpadna voda je odpadna voda iz gospodinjstev in njej po naravi ali sestavi podobna voda iz proizvodnje ali storitvene ali druge dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

17.

Lastna oskrba s pitno vodo je oskrba objektov s pitno vodo, ki se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja v skladu z zakonom, ki ureja vode.

18.

Mala komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov (v nadaljnjem besedilu: PE).

19.

Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik, brez prekatov, namenjen zbiranju komunalne odpadne vode.

20.

Območje javnega vodovoda je območje, na katerem občina zagotavlja izvajanje ali je predvideno izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo iz enega javnega vodovoda.

21.

Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščena pred odjemnim mestom in je osnova za obračun javne službe.

22.

Obstoječa pretočna greznica je pretočna greznica, ki je bila zgrajena v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, in je začela obratovati pred 1. septembrom 2012.

23.

Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda v skladu s tem zakonom.

24.

Odpadna voda je lahko komunalna, industrijska ali padavinska odpadna voda.

25.

Omrežnina je fiksni del cene javne službe, ki vključuje stroške infrastrukture javnih služb oskrbe s pitno vodo ali odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

26.

Posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe, vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo infrastrukture javnih služb, namenjene oskrbi s pitno vodo oziroma odvajanju in čiščenju odpadnih voda, v okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim lastnikom.

27.

Povezovalni identifikator je identifikator, ki zagotavlja povezljivost evidenc zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in upravljavskega katastra z registrom osnovnih sredstev v skladu s predpisi, ki urejajo računovodske evidence, zemljiško knjigo ter drugimi evidencami.

28.

Prekomerna poraba pitne vode je poraba pitne vode, ki v obračunskem obdobju presega normirano porabo pitne vode.

29.

Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema, ki je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo infrastrukture javnih služb; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod.

30.

Skupna čistilna naprava je naprava za čiščenje mešanice odpadnih voda, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda iz ene ali več istovrstnih naprav, presega 40 odstotkov, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku.

31.

Upravljavski kataster gospodarske infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavski kataster) je kataster, ki ga vodi in vzdržuje upravljavec posamezne vrste infrastrukture javnih služb. V njem se evidentirajo podrobnejši podatki o infrastrukturi javnih služb, ki so pomembni za izvajanje javne službe.

32.

Večnamenski objekt je objekt v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov.

33.

Zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in je namenjen lastni oskrbi s pitno vodo.

34.

Zavezanec za plačilo javne službe oskrbe s pitno vodo in javne službe odvajanja in čiščenja je uporabnik javnih služb.

35.

Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: zbirni kataster) je temeljna nepremičninska evidenca, v kateri se evidentirajo objekti in naprave infrastrukture javnih služb.

36.

Zunanje javno hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov.

II. SKUPNE DOLOČBE

4. člen

(infrastruktura javnih služb)

(1)

Infrastruktura javnih služb je infrastruktura lokalnega pomena.

(2)

Infrastruktura javne službe oskrbe s pitno vodo se načrtuje tako, da so zagotovljena rezervna zajetja pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost zagotavljanja oskrbe s pitno vodo.

(3)

Za določene vrste objektov pripravi minister tehnične smernice v skladu z zakonom, ki ureja graditev.

5. člen

(operativni program in strategija)

(1)

Za izvedbo nacionalnega programa varstva okolja ali za izvrševanje obveznosti iz ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, strategij, programov in predpisov Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki se nanašajo na oblikovanje programov na področju varstva voda, ministrstvo pripravi operativna programa za področji oskrbe s pitno vodo ter področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda, praviloma za obdobje šest let.

(2)

V operativnem programu iz prejšnjega odstavka se za programsko obdobje razčlenijo cilji, usmeritve in naloge aktov iz prejšnjega odstavka v celoti ali na posameznem področju ali za posamezno vprašanje področja oskrbe s pitno in področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

(3)

Poleg vsebine iz prejšnjega odstavka vsebujejo programi, ki se sprejmejo na podlagi predpisov EU, tudi druge vsebine, določene s temi predpisi, na primer analize obstoječega stanja, ukrepe za doseganje posameznih ciljev, oceno prispevka posameznega ukrepa k doseganju ciljev, rok, v katerem je treba oceniti izvajanje programa in ga ustrezno prenoviti, ter obveščanje Evropske komisije.

(4)

Sodelovanje javnosti pri pripravi operativnih programov iz prvega odstavka tega člena se zagotavlja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

(5)

Ministrstvo na podlagi spremljanja in analiziranja podatkov, pridobljenih na podlagi tega zakona, ter ocene stanja na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja odpadnih voda, pripravi osnutek strategije za oskrbo s pitno vodo in odvajanje in čiščenje odpadih voda, ki ga objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave in pozove javnost, naj v 60 dneh nanj predloži pripombe in predloge.

(6)

Strategijo iz prejšnjega odstavka se pripravi za obdobje dvajsetih let.

(7)

Vlada Republike Slovenje (v nadaljnjem besedilu: vlada) določi vsebino operativnih programov iz prvega odstavka tega člena in strategije iz petega odstavka tega člena.

6. člen

(najemnina za uporabo infrastrukture javnih služb)

(1)

Občina za opravljanje javne službe izvajalcem javne službe obračuna najemnino za vso infrastrukturo javnih služb, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe in jo ima občina v lasti, najmanj v višini obračunane amortizacije ali omrežnino, kadar ne gre za najemnino, najmanj v višini obračunane amortizacije. Podlaga za obračun amortizacije je vrednost infrastrukture javnih služb.

(2)

Najemnina za uporabo infrastrukture javnih služb, ki je v lasti občin ali omrežnina iz prejšnjega odstavka, je namenski prejemek občinskega proračuna. Sredstva, zbrana z najemnino ali omrežnino iz prejšnjega stavka se lahko porabijo le za investicije in vzdrževalna dela na tisti infrastrukturi javnih služb, za katero je bila obračunana ali gradnjo infrastrukture javnih služb. Z odlokom, s katerim se sprejme občinski proračun, občina sredstva, zbrana z najemnino ali omrežnino določi kot namenski prihodek.

(3)

Če znesek obračunane najemnine ali omrežnine iz prejšnjega odstavka presega potrebni znesek investicij in vzdrževalnih del na infrastrukturi javnih služb, za katero je bila obračunana, in ta znesek ni predviden za namene gradnje v skladu s prejšnjim odstavkom, se lahko sredstva iz najemnine ali omrežnine namenijo tudi za investicije in vzdrževalna dela na drugi infrastrukturi javnih služb, pri čemer morajo biti sredstva na razpolago, ko nastopijo investicijske potrebe za infrastrukturo javne službe, za katero so bila sredstva zbrana.

(4)

Sredstva za investicije in vzdrževalna dela na infrastrukturi javnih služb lahko občina porabi zgolj na podlagi sprejetega štiriletnega investicijskega načrta z navedbo virov financiranja in obrazložitvijo zaprte finančne konstrukcije.

(5)

Občina poroča podatke o zbranih in porabljenih namenskih prejemkih občinskega proračuna iz drugega odstavka tega člena za preteklo koledarsko leto do 31. marca tekočega leta ministrstvu v informacijski sistem za preteklo koledarsko leto.

7. člen

(gradnja in vzdrževanje)

(1)

Infrastruktura javnih služb mora biti načrtovana, grajena in vzdrževana tako, da ustreza zadnjemu stanju tehnike, podnebnim značilnostim in projekcijam podnebnih sprememb, zagotavlja optimalno tehnično delovanje in je ekonomsko učinkovita.

(2)

Vzdrževalna dela v javno korist so izvedba gradbenih in drugih del na posameznih delih obstoječe infrastrukture javne službe, s katerimi se lahko spremeni zmogljivost in lega te infrastrukture ter velikost njenih posameznih delov, če se dela izvajajo znotraj opredeljenega zemljiškega pasu iz tretjega odstavka tega člena. Vzdrževalna dela v javno korist se lahko izvajajo na nepremičninah, na katerih je investitor pridobil stvarne ali druge pravice za izvedbo.

(3)

Opredeljeni obseg zemljiškega pasu iz prejšnjega odstavka, kjer lahko investitor izvaja vzdrževalna dela v javno korist, obsega območje trimetrskega varovalnega pasu vodovodnega oziroma kanalizacijskega voda, merjeno na vsako stran od osi tega voda, pod pogojem, da so ti vodi evidentirani v zbirnem katastru.

(4)

Minister, pristojen za vode (v nadaljnjem besedilu: minister) z namenom zagotavljanja javnih služb podrobneje določi vrste vzdrževalnih del v javno korist in pogoje ter način izvajanja teh del na objektih in napravah, ki so potrebni za izvajanje javnih služb ter način njihovega izvajanja.

8. člen

(evidenca izvajalcev)

(1)

Ministrstvo zaradi izvajanja nalog in postopkov po tem zakonu vodi evidenco izvajalcev javnih služb, ki vsebuje zlasti:

1.

firmo in sedež osebe, v primeru režijskega obrata pa sedež osebe,

2.

način, vrsto, obseg in obliko izvajanja javne službe,

3.

območje izvajanja javne službe, za katero posamezen izvajalec javne službe izvaja predpisane storitve, in

4.

občinske predpise, ki urejajo izvajanje javne službe.

(2)

Podatke iz prejšnjega odstavka pristojni organ občine v skladu z napotki, objavljenimi na osrednjem spletnem mestu državne uprave posreduje v informacijski sistem v elektronski obliki. V primeru nastale spremembe pristojni organ občine spremembo sporoči v informacijski sistem v 8 dneh od njenega nastanka.

(3)

Podatki iz evidence o izvajalcih javnih služb iz prvega odstavka tega člena so javni in so del registra varstva okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

(4)

Ministrstvo pripravi napotke za posredovanje podatkov iz evidence o izvajalcih javnih služb iz prvega odstavka tega člena in jih objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

9. člen

(zagotavljanje javnih služb in nadzor)

(1)

Občina zagotovi izvajanje javnih služb v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih sistemov in podrobneje s predpisom občine predpiše njihovo ureditev v skladu z določbami tega zakona in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi ter na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, sprejetimi predpisi in predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, ter predpiše tudi občinski nadzor nad izvajanjem predpisa občine.

(2)

Občine se, če za to obstajajo geografske, ekonomske in tehnične možnosti, povezujejo z namenom bolj učinkovitega izvajanja javnih služb. V ta namen se povezujejo v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo.

(3)

V predpisu iz prvega odstavka tega člena občina predpiše tudi nadzor nad izvajalci in uporabniki storitev občinskih javnih služb.

(4)

Strokovni nadzor nad izvajalci javnih služb opravlja občina. Strokovni nadzor obsega zlasti nadzor nad:

1.

gospodarjenjem z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje javne službe, in

2.

poslovanjem in učinkovitostjo, racionalnostjo in namensko porabo proračunskih sredstev in sredstev, ki jih za storitve javne službe plačujejo uporabniki.

(5)

Pri izvajanju strokovnega nadzora ima občina pravico:

1.

pregledati prostore, objekte, naprave, delovna sredstva, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo izvajalca javne službe,

2.

ugotavljati način izvajanja storitev javne službe pri izvajalcu javne službe, s soglasjem uporabnika pa tudi pri uporabniku,

3.

brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav in

4.

fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov prostore, objekte, napeljave in druge predmete izvajalca javne službe.

(6)

V postopku strokovnega nadzora lahko občina naloži izvajalcu javne službe, da v določenem roku odpravi nepravilnosti, ugotovljene v okviru strokovnega nadzora iz prejšnjega odstavka.

(7)

Ministrstvo opravlja nadzor nad zakonitostjo aktov iz pristojnosti občin v skladu z zakonom, ki ureja državno upravo.

(8)

Ministrstvo preverja primernost in strokovnost zagotavljanja oskrbe s pitno vodo s strani občine in jo opozori, če ugotovi, da ne ravna v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi ter ji naloži ustrezne ukrepe.

(9)

Če občina ne izvede ukrepov iz prejšnjega odstavka in bi zato lahko nastale škodljive posledice za življenje, zdravje ljudi ali okolje oziroma finančne posledice za državo, zagotovi oskrbo s pitno vodo država na območju občine. Način zagotovitve iz prejšnjega stavka določi vlada z odlokom.

(10)

Če občina ne zagotavlja odvajanja in čiščenja odpadnih voda v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi in bi zato lahko nastale škodljive posledice za življenje, zdravje ljudi ali okolje oziroma finančne posledice za državo, zagotovi odvajanje in čiščenje odpadnih voda država na območju občine in za njen račun. Način zagotovitve iz prejšnjega stavka določi vlada z odlokom.

(11)

Sredstva za začasno izvajanje zagotovitve oskrbe s pitno vodo oziroma odvajanja in čiščenja odpadnih voda se zagotovi iz sredstev, ki so namenjena izvajanju nalog, ki bi jih morala opraviti občina, na način, ki se določi v odloku vlade.

1. Skupna pravila za izvajalce javnih služb

1.1. Stečaj in izvršba

10. člen

(stečaj in izvršba)

(1)

Nad izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo ni mogoče uvesti stečajnega postopka.

(2)

Za obveznosti izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo odgovarjajo subsidiarno njihovi ustanovitelji.

(3)

Objekti, naprave, nepremičnine, sistemi in zmogljivosti izvajalcev javnih služb in njihove premoženjske pravice, ki so nujno potrebni za njihovo nemoteno izvajanje, ne morejo biti predmet izvršbe ali prodaje v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo, ter zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, razen, če se z izvršbo ali prodajo v postopku stečaja ali prisilne likvidacije zagotavljata celovitost in nemoteno izvajanje javnih služb.

(4)

Izvzetje iz prejšnjega odstavka ne velja, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti javnih služb, ter kadar se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu.

(5)

Občina ima zakonito predkupno pravico pri prodaji, izvršbi, v postopku zaradi insolventnosti in pri vsaki drugi prodaji objektov, naprav, nepremičnin in premoženjskih pravic, ki so nujno potrebne za izvajanje javnih služb.

(6)

Ne glede na določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, služnosti in stavbne pravice, ustanovljene v korist izvajalca javne službe in namenjene izvajanju javnih služb, ki učinkujejo po dnevu, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe ali zaznamba stečaja, s prodajo v izvršilnem ali stečajnem postopku ne ugasnejo. Sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu ali sklepu, s katerim nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom, po uradni dolžnosti določi, da pravice iz prejšnjega stavka ostanejo vknjižene.

(7)

Ne glede na zakon, ki urejajo finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje po začetku stečajnega postopka, mora stečajni dolžnik, ki je izvajalec javne službe, nadaljevati izvajanje nalog javnih služb, v obsegu, določenem v 11. členu tega zakona.

(8)

Stečajni upravitelj mora v primeru iz prejšnjega odstavka poskrbeti, da se opravljanje nalog javnih služb zagotovi v obsegu, določenem v prejšnjem odstavku.

(9)

Če ni zadosti likvidnih sredstev za izvajanje nalog javnih služb, v obsegu, določenem v sedmem odstavku tega člena, se sredstva za začasno izvajanje zagotovitve oskrbe s pitno vodo zagotovi iz sredstev državnega proračuna, sredstva za začasno izvajanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda pa iz sredstev, ki so namenjena izvajanju nalog, ki bi jih morala opraviti občina.

1.2. Stavka

11. člen

(izvajanje javne službe med stavko)

Delavci pri delodajalcih, ki opravljajo javno službo po tem zakonu, morajo med stavko za izvedbo storitev javne službe opravljati naloge, ki so nujno potrebne za ohranjanje življenja in zdravja ljudi ter varstva okolja, in sicer, naloge iz prve, druge, sedme, osme in devete alineje petega odstavka 27. člena tega zakona in prve do četrte ter sedme, osme, desete in dvanajste alineje drugega odstavka 38. člena tega zakona.

1.3. Višja sila

12. člen

(višja sila)

(1)

Izvajalec javne službe mora v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.

(2)

V primeru iz prejšnjega odstavka ima izvajalec javne službe kot koncesionar pravico zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali kot neposredna posledica višje sile zaradi opravljanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah od koncendenta, javno podjetje in javni gospodarski zavod pa od ustanovitelja. Stroški iz prejšnjega stavka v delu, ki so nastali kot neposredna posledica višje sile, ne bremenijo uporabnikov.

1.4. Odvzem koncesije

13. člen

(odvzem koncesije)

Če se javna služba izvaja na podlagi koncesijske pogodbe, koncendent odvzame koncesijo, če:

-

koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil,

-

koncesionar pri izvajanju javne službe krši predpise, pravila stroke ali določila koncesijske pogodbe tako, da od koncesionarja ni več mogoče pričakovati pravilnega in kakovostnega izvajanja javne službe ter kljub pisnemu opozorilu koncendenta v roku ne odpravi nepravilnosti,

-

je koncesionar v postopku javnega razpisa navedel neresnične oziroma zavajajoče podatke,

-

koncesionar koncendentu onemogoči izvedbo strokovnega nadzora nad opravljanjem javne službe v skladu z 9. členom tega zakona,

-

je koncesionarju, objektu ali napravi prenehalo veljati okoljevarstveno dovoljenje, ki je pogoj za izvajanje javne službe, ali

-

je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.

1.5. Viri in dodeljevanje sredstev za infrastrukturo javnih služb

14. člen

(viri in dodeljevanje sredstev za infrastrukturo javnih služb)

(1)

Viri sredstev za financiranje infrastrukture javnih služb predstavljajo sredstva občine, sredstva državnega proračuna ter sredstva EU.

(2)

Namenska sredstva občine za financiranje infrastrukture javnih služb, ki so zbrana iz naslova najemnine za uporabo infrastrukture javnih služb ali omrežnine, kot je določeno v 6. členu tega zakona, v celoti predstavljajo obvezen vložek za financiranje infrastrukture javnih služb. Občina za financiranje infrastrukture javnih služb ni upravičena do sredstev EU ali sredstev iz državnega proračuna, če ne izkaže, da so bila v celoti porabljena namenska sredstva iz naslova najemnine ali omrežnine. Občina izkaže namensko rabo sredstev na podlagi zaključnega računa občine za preteklo leto.

(3)

Komunalni prispevek v skladu z zakonom, ki ureja prostor, je vir sredstev v skladu z zakonom, ki ureja prostor.

(4)

Okoljska dajatev za obremenjevanje okolja z odpadnimi vodami v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, je vir sredstev, v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin.

(5)

Sredstva EU in načrtovana sredstva državnega proračuna za ta namen so lahko namenjena financiranju izboljšanja izgradnje infrastrukture na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda zaradi izpolnjevanja zahtev predpisov EU.

(6)

Kadar občina zaprosi za sredstva EU in sredstva državnega proračuna, mora zagotoviti namenska sredstva v višini obračunanih sredstev iz naslova posameznih virov sredstev iz drugega do četrtega odstavka tega člena ter sredstva iz virov, v skladu s predpisi, ki urejajo prostor, vode, varstvo okolja, financiranje občin in javne finance. Če je občina uvedla delne oprostitve iz naslova virov sredstev iz drugega do četrtega odstavka tega člena, mora manjkajoča sredstva zagotoviti v svojem proračunu.

(7)

Občinam se dodelijo sredstva izključno iz državnega proračuna za investicije v infrastrukturo javnih služb na podlagi javnega razpisa ali javnega poziva, ki vsebuje obvezne sestavine po zakonu, ki ureja javne finance.

(8)

Do sofinanciranja so upravičeni projekti, ki predvidevajo ukrepe za doseganje ciljev v operativnem programu na nacionalni ravni s področja oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

(9)

Do sofinanciranja so upravičeni projekti, ki prispevajo zlasti k:

-

izboljšanju kakovosti javnih storitev,

-

izpolnjevanju zahtev predpisov EU,

-

zmanjševanju izgub v sistemu,

-

izgradnji ustrezne infrastrukture javnih služb.

(10)

Do dodatnega sofinanciranja so upravičeni projekti s področja oskrbe s pitno vodo, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev:

-

projekt se nahaja na obmejnem problemskem območju v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja,

-

projekt se izvaja za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,

-

projekt prispeva k okoljskim ciljem in zagotavlja varno oskrbo s pitno vodo (dobro ekološko, kemijsko, količinsko in hidro morfološko stanje voda, prilagajanje daljšim sušnim obdobjem, prilagajanje poplavni odpornosti, zmanjševanje posledic intenzivne uporabe fitofarmacevtskih sredstev ali prisotnosti nevarnih snovi),

-

projekt je utemeljen z geografskimi razlogi (težko dostopna področja, visoko ležeča področja, nenaden porast števila prebivalcev v občini, zagotavljanje kulturne in naravne dediščine na redko poseljenih področjih, spodbujanje ekološkega in trajnostnega razvoja na gorskih območjih),

-

projekt prispeva k trajnostnemu gospodarjenju z naravnimi viri,

-

za projekt je izkazana ekonomska, finančna, tehnična, prostorska in tehnološka izvedljivost ter upravičenost,

-

za projekt je izkazana določena raven energetske učinkovitosti,

-

projekt prispeva k zelenemu prehodu, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja,

-

projekt prispeva k blaženju podnebnih sprememb.

(11)

Vloga za dodelitev sredstev mora vsebovati podrobni opis in utemeljitev izpolnjevanja pogojev in meril razpisne dokumentacije in tega zakona ter opredelitev, kako bo projekt prispeval k trajnostnemu gospodarjenju z vodnimi viri in višino sofinanciranja projekta.

(12)

Vlogo obravnava komisija, ki presoja vsebino vloge z vidika izpolnjevanja pogojev razpisne dokumentacije in tega zakona.

(13)

Komisijo imenuje minister. Seje sklicuje predsednik, ki je predstavnik ministrstva. Administrativne, pripravljalne in druge naloge za komisijo opravlja ministrstvo. Komisija odloča z večino glasov vseh članov in vodi zapisnik o svojem delu. Komisija lahko pisno pozove občino k dopolnitvi vloge. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 30 dni. Komisija zaključi delo s pripravo mnenja.

(14)

Na podlagi mnenja komisije iz prejšnjega odstavka, da vloga ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisne dokumentacije in tega zakona, izda ministrstvo odločbo o zavrnitvi izpolnjevanja pogojev razpisne dokumentacije in tega zakona. Zoper odločbo ministrstva o zavrnitvi na podlagi mnenja komisije ni pritožbe.

(15)

Na podlagi pozitivnega mnenja komisije iz trinajstega odstavka tega člena in izpolnjevanju pogoja razpoložljivosti proračunskih sredstev lahko izda ministrstvo odločbo o izpolnjevanju pogojev razpisne dokumentacije in tega zakona ter višini sofinanciranja. Višina dodeljenih sredstev ne sme presegati višine sredstev, določene v vlogi občine. Zoper odločbo ministrstva ni pritožbe.

(16)

Ministrstvo na podlagi odločbe o izpolnjevanju pogojev razpisne dokumentacije in tega zakona ter višini sofinanciranja občino pozove k podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev, ki vsebuje obvezne sestavine po zakonu, ki ureja javne finance. Če občina v roku, določenem v tem pozivu in po ponovnem pozivu v podaljšanem roku, ne podpiše pogodbe, se šteje, da je vlogo umaknila.

2. Oblikovanje cen javnih služb

15. člen

(določitev cene javne službe)

(1)

Ceno javne službe določi občinski svet tako, da posebej določi omrežnino in ceno storitve javne službe, pri čemer je omrežnina fiksni del cene, cena storitve javne službe pa variabilni del cene.

(2)

Občina določi ceni iz prejšnjega odstavka v tekočem obračunskem obdobju, ki je tekoče koledarsko leto, za prihodnje obračunsko obdobje na podlagi elaborata iz 16. člena tega zakona.

(3)

V postopku izbire izvajalca javne službe se cena javne službe prvič določi do začetka izvajanja javne službe.

(4)

V postopku sprejemanja cene občina preveri:

-

izvajanje nalog iz petega odstavka 27. člena in drugega odstavka 38. člena tega zakona,

-

vrednost in obseg infrastrukture javnih služb, ki se uporablja za opravljanje javnih služb,

-

skladnost elaborata s 16. členom tega zakona,

-

upoštevanje odbitnih postavk in ali so upoštevane v ustrezni višini,

-

upravičenost stroškov, ki so potrebni za zagotavljanje trajnega in nemotenega izvajanja javnih služb, in

-

učinkovitost izvajanja javne službe.

(5)

Če imajo občine skupnega izvajalca javne službe, ki za uporabnike teh občin pod enakimi pogoji za vse uporabnike oziroma odjemalce izvaja storitve posamezne javne službe, se lahko dogovorijo, da bodo določile enotno ceno, ki bo veljala za vse uporabnike udeleženih občin. V tem primeru lahko občinski sveti udeleženih občin v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, določijo, da se obveznosti posameznih udeleženih občin, ki se nanašajo na poglavje Oblikovanje cen javnih služb v tem zakonu, prenesejo na svet ustanoviteljic za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo oziroma svet ustanoviteljic ali svet koncendentov za izvajanje javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

(6)

Upravičeni stroški cene javnih služb so stroški, ki so nujni za zagotavljanje trajnega in nemotenega izvajanja teh javnih služb, in temeljijo na cenah, ki so bile dosežene v preglednih in konkurenčnih pogojih izbire izvajalcev storitev ali dobaviteljev blaga.

(7)

Če se infrastruktura javnih služb, namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine, nahaja zunaj te občine, se v omrežnino šteje tudi sorazmerni del stroškov te infrastrukture javnih služb. Merilo za delitev stroškov je solastniški delež posamezne občine pri tej infrastrukturi javnih služb.

(8)

Ne glede na prejšnji odstavek se kot merilo za delitev stroškov lahko določi obseg uporabe infrastrukture javnih služb, če se vse občine, lastnice in uporabnice infrastrukture javnih služb o tem dogovorijo.

(9)

Ne glede na sedmi odstavek tega člena je omrežnina, kadar na območju občine opravlja javno službo več kakor en izvajalec javne službe, del cene, ki krije letne stroške infrastrukture javnih služb, ki jo uporablja posamezni izvajalec javne službe.

(10)

Stroški infrastrukture javnih služb se razdelijo na uporabnike javne službe in ostale uporabnike infrastrukture javnih služb sorazmerno glede na delež zmogljivosti infrastrukture javnih služb, ki je namenjena uporabnikom javne službe, in delež zmogljivosti infrastrukture javnih služb, ki je namenjena ostalim uporabnikom infrastrukture javnih služb. Na posameznega uporabnika javne službe se prenesejo stroški infrastrukture javnih služb, ki bremenijo uporabnika javne službe sorazmerno s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javnih služb po posameznih letih v življenjski dobi infrastrukture javnih služb.

(11)

Če občina z drugo občino, ki ima primanjkljaj pitne vode, sklene dogovor o dobavi pitne vode za uporabnike javne službe v tej drugi občini (v nadaljnjem besedilu: dogovor o dobavi), se oskrba s pitno vodo, ki je predmet dogovora o dobavi, izvaja neprofitno. Cena dobave pitne vode iz prejšnjega stavka temelji na stroškovni osnovi, ki vključuje zgolj:

-

stroške infrastrukture, ki jo občina, ki zagotavlja dobavo pitne vode, uporablja za dobavo te pitne vode, in

-

stroške izvajanja storitve, ki je predmet dogovora o dobavi.

(12)

Občina lahko sklene dogovor iz prejšnjega odstavka, če prednostno poskrbi za zadostno količino pitne vode za uporabnike na območju svoje občine. Če ima več občin istega izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, morajo o sklenitvi dogovora o oskrbi s pitno vodo soglašati vse občine. Vsa dobavljena pitna voda iz prejšnjega odstavka se mora uporabljati izključno za oskrbo s pitno vodo za uporabnike javne službe. Občini, ki skleneta dogovor iz prejšnjega odstavka morata poročati podatke o vsebini in izvajanju dogovora do 31. marca tekočega leta ministrstvu v informacijski sistem.

(13)

V primeru sklenitve dogovora o izvajanju drugih posebnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo morata občina in izvajalec javne službe oskrbe s pitno poročati podatke o vsebini in izvajanju dogovora o izvajanju posebnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo do 31. marca tekočega leta ministrstvu v informacijski sistem.

(14)

Vlada podrobneje določi neupravičene, delno upravičene in upravičene stroške, izhodišča za oblikovanje cene storitve javne službe in omrežnine, izračun cene storitve javne službe in omrežnine ter merila za presojo učinkovitosti izvajanja javne službe. Vlada podrobneje določi izhodišča za oblikovanje in izračun cene v primeru, ko občina sklene dogovor o dobavi v drugi občini in za izvajanje drugih posebnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo.

16. člen

(oblikovanje cene javne službe)

(1)

Predlog cen iz prvega odstavka prejšnjega člena pripravi izvajalec javne službe za prihodnje obračunsko obdobje v tekočem obračunskem obdobju z elaboratom o oblikovanju cene javne službe tako, da se zagotavlja učinkovito in gospodarno izvajanje storitev javne službe in dolgoročna stabilnost cene ter ga predloži pristojnemu organu občine v potrditev.

(2)

Občina določi ceni iz prvega odstavka prejšnjega člena v tekočem obračunskem obdobju, ki je tekoče koledarsko leto, za prihodnje obračunsko obdobje na podlagi elaborata iz prejšnjega odstavka. Tekoče obračunsko obdobje iz prejšnjega stavka je obdobje, ki sledi preteklemu obračunskemu obdobju, ki je obdobje koledarskega leta pred tekočim koledarskim letom, prihodnje obračunsko obdobje pa je obdobje koledarskega leta, ki sledi tekočemu koledarskemu letu.

(3)

Elaborat o oblikovanju cene javne službe iz prvega odstavka tega člena je priloga akta občinskega sveta, s katerim občinski svet določi ceno javne službe.

(4)

Če predlog cene iz elaborata iz prvega odstavka tega člena odstopa od cene, določene z aktom občinskega sveta, občina v prilogi akta opredeli razloge za to odstopanje in navede načrtovane aktivnosti, ki bodo izvedene ali opuščene zaradi odstopa od z elaboratom predlagane cene in finančne posledice za občinski proračun.

(5)

Izvajalec javne službe v elaborat iz prvega odstavka tega člena vključi podatke in merila za presojo upravičenosti stroškov in učinkovitosti izvajanja javne službe, ter razliko med potrjeno ceno in obračunsko ceno javne službe, ki se upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obračunsko obdobje. V elaboratu izvajalec javne službe prikaže, katere storitve iz 27. in 38. člena tega zakona so dane v podizvajanje, podatke o podizvajalcu in vrednost posamezne storitve, oddane v podizvajanje.

(6)

Če izvajalec javne službe poleg javne službe opravlja posebne storitve in drugo tržno dejavnost, mora zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje prihodkov in odhodkov za posamezno javno službo in tržno dejavnost.

(7)

Izvajalec javne službe uporabniku svojo storitev zaračuna v skladu s cenikom, ki ga izvajalec javne službe objavi na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način.

(8)

Izvajalec javne službe vodi računovodstvo ter zagotovi revidiranje letnih računovodskih izkazov v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.

(9)

Vlada podrobneje določi vsebino in obliko elaborata o oblikovanju cene iz prvega odstavka tega člena, kazalnike ter merila za presojo učinkovitosti izvajanja javne službe.

17. člen

(poziv izvajalcu javne službe)

(1)

Če občina pri pregledu elaborata o oblikovanju cene iz prejšnjega člena ugotovi, da elaborat ni oblikovan v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi, izvajalca javne službe pozove, da ji v enem mesecu od poziva pošlje popravljen ali dopolnjen elaborat o oblikovanju cene javne službe za prihodnje obračunsko obdobje.

(2)

Če izvajalec javne službe v roku iz prejšnjega odstavka ne pošlje popravljenega ali dopolnjenega elaborata o oblikovanju cene, lahko občina pripravi predlog cene brez upoštevanja elaborata o oblikovanju cene.

(3)

Če občina pri pregledu elaborata o oblikovanju cene ugotovi, da predlog cene predstavlja rast cene, ki za več kot tri odstotne točke letno presega povprečni indeks rasti cen življenjskih potrebščin, objavljen na spletni strani organa, pristojnega za statistiko, v preteklem triletnem obdobju, od izvajalca javne službe zahteva, da ob upoštevanju vzdržnosti izvajanja javne službe pripravi načrt za povečanje stroškovne učinkovitosti izvajanja javne službe in ga v enem mesecu od poziva pošlje občini skupaj z novim elaboratom o oblikovanju cene iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(4)

Če izvajalec javne službe ne pošlje načrta za povečanje stroškovne učinkovitosti izvajanja javne službe v roku iz prejšnjega odstavka ali občina ugotovi, da novi predlog cene še vedno predstavlja rast cene, ki presega indeks rasti cen iz prejšnjega odstavka, pri čemer izvajalec javne službe ni pojasnil razlogov za presežno rast cen, občina pripravi predlog cene tako, da njena rast ni večja od treh odstotnih točk iz prejšnjega odstavka.

(5)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko občina določi ceno, ki presega omejitev rasti cene iz tretjega odstavka tega člena, če občinski svet soglaša s predloženim načrtom za povečanje stroškovne učinkovitosti izvajanja javne službe, ki ga je občini predložil izvajalec javne službe.

(6)

Vlada podrobneje določi vsebino načrta za povečanje stroškovne učinkovitosti izvajanja javne službe iz tretjega odstavka tega člena.

18. člen

(predložitev elaborata in poročanje izvajalca javne službe)

(1)

Izvajalec javne službe posreduje elaborat o oblikovanju cene v elektronski obliki, ki je priloga akta občinskega sveta, s katerim občina določi ceno, vsako leto najpozneje do konca tekočega leta občini in ministrstvu v informacijski sistem. Občina objavi elaborat na svoji spletni strani.

(2)

Izvajalec javne službe poroča podatke o cenah in stroških javne službe za preteklo koledarsko leto, vključno s podatki o cenah in stroških izvajanja posebnih storitev do 31. marca tekočega leta ministrstvu v informacijski sistem.

(3)

Ministrstvo na podlagi podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena izdela primerjalno analizo učinkovitosti in gospodarnega izvajanja javnih služb najmanj vsake štiri leta.

(4)

Podatke o cenah javnih služb in primerjalno analizo iz prejšnjega odstavka ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(5)

Vlada predpiše vsebino primerjalne analize iz tretjega odstavka tega člena. Ministrstvo pripravi napotke za poročanje vsebine primerjalne analize iz tretjega odstavka tega člena in o cenah ter stroških iz drugega odstavka tega člena za javne službe in posebne storitve.

19. člen

(razlikovanje cen in subvencioniranje cene javne službe)