Nalaganje dokumenta...
Uredba o izrabljenih vozilih
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 32-1576/2011, stran 4284 DATUM OBJAVE: 29.4.2011
RS 32-1576/2011
1576. Uredba o izrabljenih vozilih
Na podlagi drugega odstavka 19. člena ter petega in šestega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o izrabljenih vozilih
o izrabljenih vozilih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen)
(1)
Ta uredba določa pravila ravnanja z izrabljenimi vozili v skladu z:
-
Direktivo 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L št. 269 z dne 21. 10. 2000, str. 34), zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2011/37/EU z dne 30. marca 2011 o spremembi Priloge II k Direktivi 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izrabljenih vozilih (UL L št. 85 z dne 31. 3. 2011, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2000/53/ES),
-
Odločbo Komisije z dne 1. aprila 2005 o določitvi podrobnih pravil za spremljanje ciljev za ponovno uporabo/predelavo in ponovno uporabo/recikliranje iz Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izrabljenih vozilih (UL L št. 94 z dne 13. 4. 2005, str. 30), (v nadaljnjem besedilu: Odločba 2005/293/ES),
-
Odločbo Komisije z dne 19. februarja 2002 o minimalnih zahtevah za potrdilo o uničenju, izdano v skladu s členom 5(3) Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izrabljenih vozilih (UL L št. 50 z dne 21. 2. 2002, str. 94), (v nadaljnjem besedilu: Odločba 2002/151/ES).
(2)
Namen te uredbe je preprečevanje nastajanj odpadkov iz vozil in zagotavljanje ponovne uporabe, recikliranj in drugih oblik predelave izrabljenih vozil ter njihovih sestavnih delov s ciljem, da se zmanjša odstranjevanje odpadkov in poveča okoljevarstvena učinkovitost gospodarskih subjektov, vključenih v življenjski krog vozil, zlasti subjektov, ki so neposredno vključeni v obdelavo izrabljenih vozil.
2. člen
(uporaba)
(1)
Določbe te uredbe se uporabljajo za vozila in izrabljena vozila, vključno z njihovimi sestavnimi deli in materiali, ne glede na to, kako se je vozilo med uporabo vzdrževalo ali popravljalo, in ne glede na to, ali je opremljeno s sestavnimi deli, ki jih je dobavil proizvajalec, ali z drugimi sestavnimi deli, če so vgrajeni kot nadomestni ali rezervni deli v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za udeležbo vozil v prometu.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se:
-
določbe 5., 6. in 7. člena te uredbe ne uporabljajo za proizvajalca in njegova proizvedena ali uvožena vozila, izdelana v majhnih serijah, če gre za vozila, za katera se ne uporablja predpis, ki ureja ugotavljanje skladnosti vozil;
-
določbe 18. člena te uredbe ne uporabljajo za vozila za posebne namene, kot so opredeljena v predpisu, ki ureja ugotavljanje skladnosti vozil;
-
določbe 4., 5., 6., 7. in 18. člena te uredbe ne uporabljajo za trikolesna motorna vozila.
(3)
Za vprašanja glede zbiranja in obdelave izrabljenih vozil ter splošnih pogojev ravnanja z odpadki iz izrabljenih vozil, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.
3. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1.
vozilo je:
-
katero koli vozilo, uvrščeno v kategorijo M1 (vozila za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži, brez vključenega vozniškega sedeža) v skladu s predpisom, ki ureja ugotavljanje skladnosti vozil,
-
katero koli vozilo, uvrščeno v kategorijo N1 (vozila za prevoz blaga z največjo maso do 3,5 tone) v skladu s predpisom, ki ureja ugotavljanje skladnosti vozil,
-
trikolesno motorno vozilo v skladu s predpisom, ki ureja ugotavljanje skladnosti vozil, vendar ne motorno trikolo;
2.
izrabljeno vozilo je vozilo, ki je odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
3.
proizvajalec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je proizvajalec vozil ali uvoznik vozil, ki zaradi svoje dejavnosti dajanja vozil na trg uvaža vozila iz držav, ki niso članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU). Če proizvajalec nima sedeža v Republiki Sloveniji, se za proizvajalca šteje pooblaščeni zastopnik proizvajalca;
4.
pooblaščeni zastopnik proizvajalca je pravna ali fizična oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki jo proizvajalec pisno pooblasti, da ga zastopa pri organu za ugotavljanje skladnosti vozil ter deluje v njegovem imenu, in so njeni podatki vpisani v evidenci homologiranih vozil v skladu z zakonom, ki ureja motorna vozila;
5.
gospodarski subjekti so proizvajalci, distributerji, zbiralci, zavarovalnice motornih vozil in osebe, ki razstavljajo, drobijo, predelujejo, reciklirajo ali opravljajo druge dejavnosti obdelave izrabljenih vozil, vključno z njihovimi sestavnimi deli in materiali;
6.
zadnji imetnik je oseba, ki je kot zadnji lastnik vozila vpisana v evidenci registriranih vozil v skladu s predpisom, ki ureja registracijo motornih vozil, in zavrže, želi zavreči ali mora zavreči vozilo kot odpadek;
7.
preprečevanje so ukrepi za zmanjševanje količine izrabljenih vozil, njihovih materialov in snovi ter njihove škodljivosti za okolje;
8.
obdelava je katera koli aktivnost po predaji izrabljenega vozila v postopek za odstranjevanje onesnaževal, razstavljanje, rezanje, drobljenje, predelavo ali pripravo odpadkov iz drobilnika za odstranjevanje in drug postopek, izveden za predelavo ali odstranjevanje izrabljenih vozil in njihovih sestavnih delov;
9.
osuševanje je odstranitev kakršnih koli tekočin iz izrabljenega vozila;
10.
kompaktiranje je postopek za zmanjšanje prostornine obdelanega izrabljenega vozila (npr. vtiskanje strehe, stiskanje ali razrezovanje);
11.
ponovna uporaba je kateri koli postopek, pri katerem se sestavni deli izrabljenih vozil uporabijo za namen, za katerega so bili zasnovani;
12.
recikliranje je predelava odpadnih materialov v proizvodnem postopku za izvirni ali kak drug namen, razen energetske predelave. Energetska predelava je raba gorljivih odpadkov za proizvodnjo energije z njihovim zgorevanjem, skupaj z drugimi odpadki ali brez njih, vendar s pridobivanjem toplote;
13.
predelava je kateri koli primeren postopek predelave, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
14.
odstranjevanje je kateri koli primeren postopek odstranjevanja, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
15.
nevarna snov je katera koli snov, ki izpolnjuje kriterije za katerega koli od naslednjih razredov ali kategorij nevarnosti iz Priloge I Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353 z dne 31. 12. 2008, str. 1):
-
razredi nevarnosti 2.1 do 2.4, 2.6 in 2.7, 2.8 vrsti A in B, 2.9, 2.10, 2.12, 2.13 kategoriji 1 in 2, 2.14 kategoriji 1 in 2, 2.15 vrste A do F,
-
razredi nevarnosti 3.1 do 3.6, 3.7 (škodljivi učinki na spolno delovanje in plodnost ali razvoj), 3.8 (učinki, ki niso narkotični učinki), 3.9 in 3.10,
-
razred nevarnosti 4.1,
-
razred nevarnosti 5.1;
16.
zbiralno mesto je mesto, na katerem proizvajalec v skladu s to uredbo zagotavlja prevzem in zbiranje izrabljenih vozil svoje blagovne znamke ter njihovo predhodno skladiščenje in pripravo za oddajo v obdelavo;
17.
obrat za razstavljanje je obrat ali del obrata, v katerem se v skladu s to uredbo izvajajo postopki za odstranjevanje onesnaževal in razstavljanje ter drugi postopki za namen nadaljnje obdelave izrabljenih vozil. V obratu za razstavljanje se lahko tudi prevzemajo izrabljena vozila;
18.
zbiralec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot upravljavec zbiralnega mesta ali kot upravljavec obrata za razstavljanje v skladu s to uredbo prevzema in zbira izrabljena vozila;
19.
razstavljeno vozilo je izrabljeno vozilo, iz katerega so bila odstranjena onesnaževala in je bilo razstavljeno v skladu z zahtevami te uredbe v obratu za razstavljanje z namenom nadaljnje obdelave;
20.
drobilnik je kakršna koli naprava, ki se uporablja za rezanje razstavljenih vozil na kose ali njihovo drobljenje, tudi zato, da se pridobijo odpadne kovine, ki se lahko neposredno ponovno uporabijo;
21.
druga naprava za predelavo je naprava, ki ni drobilnik in služi pridobivanju kovin iz razstavljenih vozil, lahko pa tudi drugih frakcij snovi, ki se lahko reciklirajo;
22.
informacije o razstavljanju so vse informacije, potrebne za pravilno in okolju neškodljivo ravnanje z izrabljenimi vozili, katere proizvajalci vozil in sestavnih delov dajejo na razpolago obratom za razstavljanje v obliki priročnikov ali v elektronski obliki (npr. CD-ROM, storitve on-line);
23.
masa praznega vozila je masa praznega vozila iz prometnega dovoljenja po odbitku mase privzete vsebine rezervoarja pri 90-odstotni polnosti (40 kg) in po odbitku mase voznika (75 kg) ter je namenjena ugotavljanju izpolnjevanja ciljev ponovne uporabe in predelave izrabljenih vozil.
II. PREPREČEVANJE
4. člen
(spodbujanje)
Proizvajalci vozil si morajo zaradi preprečevanja nastajanja odpadkov v sodelovanju s proizvajalci sestavnih delov in materialov za vozila prizadevati, da se:
1.
uporaba nevarnih snovi v vozilih omeji in čim bolj zmanjša njihova količina že od razvoja zasnove vozila naprej, še posebej zato, da se prepreči njihovo sproščanje v okolje, olajša recikliranje in da se izogne potrebi po odstranjevanju nevarnih odpadkov,
2.
pri načrtovanju in proizvodnji novih vozil v celoti upoštevajo možnosti za razstavljanje, ponovno uporabo in predelavo, še posebej recikliranje izrabljenih vozil, njihovih sestavnih delov in materialov,
3.
pri proizvodnji vozil in drugih proizvodov poveča uporaba recikliranih materialov.
5. člen
(standardi za kodiranje)
Proizvajalci morajo za lažje razpoznavanje sestavnih delov in materialov, ki se lahko ponovno uporabijo ali predelajo, skupaj z izdelovalci materialov in sestavnih delov za vozila zagotoviti uporabo standardov za kodiranje sestavnih delov in surovin, ki jih izdaja Evropska komisija.
6. člen
(informacije o razstavljanju)
(1)
Proizvajalec mora za vsak tip novega vozila, ki ga da na trg, v šestih mesecih od dneva, ko je bilo vozilo dano na trg, zagotoviti informacije o razstavljanju.
(2)
V informacijah iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni podatki o sestavnih delih vozila in materialih ter lokacijah vseh nevarnih snovi v vozilu, ki jih potrebujejo izvajalci obdelave izrabljenih vozil, da lahko izpolnijo zahteve te uredbe, zlasti z vidika ciljev, določenih v 18. členu te uredbe.
(3)
Izdelovalec sestavnih delov vozil mora dati izvajalcem obdelave izrabljenih vozil, ki to zahtevajo, na razpolago potrebne podatke o razstavljanju, shranjevanju in testiranju delov vozila, ki se lahko ponovno uporabijo, razen podatkov, ki so poslovna skrivnost, in podatkov, ki se nanašajo na pravice intelektualne lastnine.
7. člen
(obveznosti obveščanja)
(1)
Proizvajalec mora v sodelovanju z gospodarskimi subjekti v tiskani ali elektronski obliki zagotavljati informacije o:
1.
načrtovanju vozil in njihovih sestavnih delov glede na možnosti njihove predelave in recikliranja;
2.
okolju neškodljivi obdelavi izrabljenih vozil, še posebej o odstranitvi vseh tekočin in o razstavljanju;
3.
razvoju in optimizaciji načinov ponovne uporabe, recikliranja in predelave izrabljenih vozil in njihovih sestavnih delov;
4.
napredku, doseženem na področju recikliranja in predelave, za zmanjšanje količine odpadkov, ki jih je treba odstraniti, in povečanje stopnje recikliranja in predelave.
(2)
Gospodarski subjekti morajo proizvajalcu dati na razpolago vse potrebne podatke za pripravo informacij iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka.
(3)
Proizvajalec mora zagotoviti, da:
-
imajo potencialni kupci vozil njegove blagovne znamke dostop do informacij iz prvega odstavka tega člena in
-
so informacije iz prvega odstavka tega člena vključene v promocijsko gradivo, kadar gre za trženje novega vozila.
III. PRAVILA RAVNANJA Z IZRABLJENIMI VOZILI
8. člen
(oddaja izrabljenega vozila)
(1)
Zadnji imetnik mora izrabljeno vozilo oddati na zbiralnem mestu ali v obratu za razstavljanje, ki izvaja tudi prevzem izrabljenih vozil.
(2)
Pri oddaji vozila iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo določbe o izpolnjevanju evidenčnih listov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
(3)
Izrabljeno vozilo je prepovedano pustiti v naravnem okolju, ga odvreči, razstaviti ali z njim drugače nenadzorovano ravnati.
(4)
Izrabljena vozila se smejo razstavljati le v obratih za razstavljanje.
(5)
Oseba, ki kot dejavnost zbira odpadke v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, pa ni zbiralec po tej uredbi ali predelovalec odpadkov, ki ne izvaja obdelave izrabljenih vozil v skladu s to uredbo, ne sme prevzeti izrabljenega vozila ali njegovih delov, ki mu jih kot odpadek želi oddati zadnji imetnik ali druga oseba, ki ima v posesti izrabljeno vozilo ali njegove dele.
9. člen
(brezplačen prevzem)
(1)
Prevzem izrabljenega vozila iz prvega odstavka prejšnjega člena je brezplačen.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zbiralec zadnjemu imetniku prevzem izrabljenega vozila lahko zaračuna, če izrabljeno vozilo:
1.
ne vsebuje več bistvenih sestavnih delov ali sestavov, zlasti pogonskega mehanizma, šasije, katalizatorja in elektronskih sklopov za nadzor funkcij vozila, ali
2.
vsebuje druge odpadke, ki niso sestavni deli ali materiali vozila.
10. člen
(potrdilo o uničenju izrabljenega vozila)
(1)
Ob oddaji izrabljenega vozila v skladu s prvim odstavkom 8. člena te uredbe zadnji imetnik prejme potrdilo o uničenju izrabljenega vozila (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o uničenju vozila), s katerim se potrjuje prevzem izrabljenega vozila in jamči, da je zanj zagotovljena obdelava v skladu z zahtevami iz te uredbe.
(2)
Potrdilo o uničenju vozila izda zadnjemu imetniku upravljavec obrata za razstavljanje, v katerem bo prevzeto izrabljeno vozilo obdelano v skladu s 16. členom te uredbe. Na podlagi pooblastila upravljavca iz prejšnjega stavka lahko potrdilo o uničenju vozila zadnjemu imetniku na zbiralnem mestu izda zbiralec v imenu upravljavca.
(3)
Oblika in vsebina potrdila o uničenju vozila sta določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(4)
Upravljavec ali zbiralec iz drugega odstavka tega člena mora za izdajo potrdila o uničenju vozila uporabiti informacijski sistem o ravnanju z izrabljenimi vozili iz 42. člena te uredbe.
(5)
Upravljavec ali zbiralec potrdilo iz prejšnjega odstavka izda zadnjemu imetniku brezplačno.
(6)
Stroške izdajanja potrdil o uničenju vozila krije upravljavec iz drugega odstavka tega člena.
11. člen
(odjava oddanega izrabljenega vozila)
(1)
Zadnji imetnik mora potrdilo o uničenju vozila predložiti skupaj z registrskimi tablicami pri odjavi vozila v skladu s predpisi, ki urejajo registracijo motornih vozil.
(2)
Za potrdilo o uničenju vozila iz prejšnjega odstavka šteje tudi potrdilo o uničenju vozila, ki je izdano v drugi državi članici EU v skladu z Odločbo 2002/151/ES.
12. člen
(prevzem izrabljenega vozila v posebnih primerih)
(1)
Upravljavec obrata za razstavljanje, ki je vključen v načrt iz 24. člena te uredbe ali skupni načrt iz 28. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: obrat za razstavljanje iz načrta oziroma skupnega načrta), mora v obratu brezplačno prevzeti izrabljeno vozilo:
-
katerega oddajo odredi inšpektor, pristojen za varstvo okolja,
-
katerega odda izvajalec občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec občinske javne službe), če gre za zapuščeno vozilo v skladu s predpisi, ki urejajo pravila in pogoje za udeležbo v cestnem prometu,
-
katerega uničenje odredi sodišče ali davčni organ v skladu s predpisi, ki urejajo postopek upravljanja zaseženih predmetov, premoženja in varščin.
(2)
Izvajalec občinske javne službe mora izrabljeno vozilo iz prejšnjega odstavka oddati brezplačno ne glede na stroške njegovega prevzema, prevoza in priprave ali morebitne vrednosti materialov v njih.
(3)
Pri oddaji izrabljenega vozila iz prve in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo določbe o izpolnjevanju evidenčnih listov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
13. člen
(prevzem odpadnih delov iz vozil)
(1)
Izvajalec storitev vzdrževanja in popravila vozil oddaja sestavne dele vozil, ki nastanejo pri vzdrževanju in popravilu vozil v njegovi mehanični delavnici kot odpadek (v nadaljnjem besedilu: odpadni deli vozil), obratu za razstavljanje iz načrta oziroma skupnega načrta.
(2)
Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za tiste sestavne dele vozil, za katere je obvezno ravnanje z njimi kot odpadkom urejeno s posebnim predpisom.
(3)
Kot dokazilo o oddaji in prevzemu odpadnih delov vozil iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo evidenčni listi, izpolnjeni v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
14. člen
(splošne zahteve za zbiranje in obdelavo)
(1)
Zbiranje in obdelava izrabljenih vozil morata potekati tako, da ni ogroženo zdravje ljudi in ni povzročena škoda okolju ter zlasti:
-
ne predstavlja tveganja za vodo, zrak, tla, rastline ali živali,
-
je brez škodljivih vplivov zaradi hrupa ali vonjav in
-
ne vpliva škodljivo na krajino ali območja, zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, ali predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(2)
Zbiranje in obdelava izrabljenih vozil morata potekati tako, da je mogoče njihove sestavne dele ponovno uporabiti, kadar so za to primerni, ali jih predelati, če jih ni mogoče ponovno uporabiti. Pri predelavi sestavnih delov iz prejšnjega stavka ima prednost recikliranje, če je to izvedljivo glede na mogoče vplive na okolje.
(3)
Osebe, ki v skladu s to uredbo izvajajo obdelavo izrabljenih vozil, morajo upoštevati naslednje:
-
na začetku obdelave je treba z ustreznim postopkom zmanjšati škodljive vplive na okolje pri nadaljnjih postopkih obdelave izrabljenega vozila, zlasti z odstranitvijo sestavnih delov in materialov, označenih ali drugače razpoznavnih v skladu s predpisom, ki ureja vsebnost nevarnih snovi v materialih in sestavnih delih motornih vozil;
-
sestavne dele in materiale, ki vsebujejo nevarne snovi, je treba iz izrabljenega vozila odstraniti in ločiti med seboj tako, da ne onesnažijo kasnejših drobljenih odpadkov iz izrabljenega vozila;
-
odstranjevanje opreme in materialov iz izrabljenega vozila in njihovo shranjevanje je treba izvajati tako, da je zagotovljena ustreznost sestavnih delov za ponovno uporabo in predelavo, zlasti za recikliranje.
15. člen
(zahteve za zbiranje)
(1)
Zbiralno mesto mora izpolnjevati zahteve, določene za zbiralna mesta v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2)
Zahteve za zbiralno mesto iz prejšnjega odstavka mora izpolnjevati tudi obrat za razstavljanje, ki ni vključen v načrt iz 24. člena te uredbe ali skupni načrt iz 28. člena te uredbe.
(3)
Na zbiralnem mestu in v obratu iz prejšnjega odstavka je treba s prevzetimi izrabljenimi vozili ravnati v skladu z zahtevami iz Priloge 2 te uredbe.
(4)
Izrabljena vozila, prevzeta na zbiralnem mestu, je treba oddati obratu za razstavljanje iz načrta oziroma skupnega načrta.
(5)
Kot dokazilo o oddaji izrabljenih vozil iz prejšnjega odstavka se uporabljajo evidenčni listi, izpolnjeni v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(6)
Za izrabljena vozila, prevzeta v obratu za razstavljanje, se ob prevzemu evidenčni listi iz prejšnjega odstavka ne izpolnjujejo, če se obdelava izrabljenih vozil začne v istem obratu.
16. člen
(zahteve za obdelavo v obratu za razstavljanje)
(1)
Obrat za razstavljanje mora imeti tehnično zmogljivost za obdelavo najmanj 1000 izrabljenih vozil na leto in mora izpolnjevati zahteve za obrate za razstavljanje iz Priloge 2 te uredbe.
(2)
V obratu za razstavljanje je treba obdelavo izrabljenih vozil izvajati v skladu z zahtevami iz Priloge 2 te uredbe.
(3)
Po izvedeni obdelavi v obratu za razstavljanje je treba razstavljena vozila oddati v drobljenje v drobilniku ali v nadaljnjo obdelavo v drugi napravi za predelavo.
(4)
Kot dokazilo o oddaji razstavljenih vozil iz prejšnjega odstavka se uporabljajo evidenčni listi, izpolnjeni v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in tehtalni listi.
(5)
Če se razstavljena vozila iz tretjega odstavka tega člena oddajo v drobljenje ali nadaljnjo obdelavo v drugi napravi za predelavo v drugi državi članici EU ali tretji državi, ki ni država članica EU, se za dokazilo iz prejšnjega odstavka štejejo transportna listina, določena z Uredbo (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov (UL L št. 190 z dne 12. 7. 2006, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 413/2010 z dne 12. maja 2010 o spremembi prilog III, IV in V k Uredbi (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o pošiljkah odpadkov zaradi upoštevanja sprememb, sprejetih s Sklepom Sveta OECD C(2008)156 (UL L št. 119 z dne 13. 5. 2010, str. 1), in tehtalni listi.
17. člen
(zahteve za obdelavo v drobilniku ali drugi napravi za predelavo)
(1)
Obdelava razstavljenih vozil v drobilniku ali drugi napravi za predelavo mora izpolnjevati zahteve za drobilnike in druge naprave za predelavo iz Priloge 2 te uredbe.
(2)
V drobljenje ali v nadaljnjo obdelavo v drugi napravi za predelavo se smejo prevzeti samo razstavljena vozila, predhodno obdelana v skladu z zahtevami iz te uredbe v obratu za razstavljanje.
(3)
Drobljenje razstavljenih vozil v drobilniku se mora izvajati kampanjsko v serijah z drobljenjem zgolj razstavljenih vozil, da se prepreči mešanje z masnimi tokovi drugih odpadkov.
IV. OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH SUBJEKTOV
18. člen
(cilji ponovne uporabe in predelave)
(1)
Gospodarski subjekti morajo zagotoviti, da do 31. decembra 2014:
-
ponovna uporaba in predelava za vsa v razstavljanje prevzeta izrabljena vozila dosegata najmanj 85 odstotkov povprečne mase praznega vozila na leto,
-
ponovna uporaba in recikliranje za vsa v razstavljanje prevzeta izrabljena vozila dosegata najmanj 80 odstotkov povprečne mase praznega vozila na leto.
(2)
Gospodarski subjekti morajo zagotoviti, da najpozneje od 1. januarja 2015:
-
ponovna uporaba in predelava za vsa v razstavljanje prevzeta izrabljena vozila dosežeta najmanj 95 odstotkov povprečne mase praznega vozila na leto,
-
ponovna uporaba in recikliranje za vsa v razstavljanje prevzeta izrabljena vozila dosežeta najmanj 85 odstotkov povprečne mase praznega vozila na leto.
(3)
Izpolnjevanje ciljev iz prvega in drugega odstavka tega člena se ugotavlja v skladu z Odločbo 2005/293/ES.
(4)
Pri ugotavljanju izpolnjevanja ciljev iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena se ne upoštevajo prevzeti odpadni deli vozil iz 13. člena te uredbe.
V. OBVEZNOSTI PROIZVAJALCA
19. člen
(obveznost proizvajalca)
Proizvajalec mora na svoje stroške zagotavljati:
-
sistem za zbiranje in prevzem izrabljenih vozil njegove blagovne znamke in prevzem odpadnih delov vozil njegove blagovne znamke ter
-
oddajo vseh prevzetih izrabljenih vozil v obdelavo.
20. člen
(način izpolnjevanja obveznosti proizvajalca)
(1)
Proizvajalec lahko obveznost iz prejšnjega člena izpolnjuje samostojno ali skupaj z drugimi proizvajalci, če predstavljajo reprezentativno skupino proizvajalcev.
(2)
Šteje se, da je skupina proizvajalcev reprezentativna, če vozila njihovih blagovnih znamk dosegajo delež 65 odstotkov od prvič registriranih vozil v Republiki Sloveniji v posameznem koledarskem letu.
(3)
Izpolnjevanje merila iz prejšnjega odstavka se ugotavlja na podlagi podatkov za zadnje preteklo koledarsko leto iz evidence registriranih vozil v skladu s predpisom, ki ureja registracijo motornih vozil.
21. člen
(zagotavljanje prevzemanja)
(1)
Proizvajalec mora zagotavljati sistem za zbiranje in prevzem izrabljenih vozil svoje blagovne znamke od zadnjih imetnikov na celotnem območju Republike Slovenije.
(2)
S sistemom zbiralnih mest mora proizvajalec zagotoviti, da je za zadnjega imetnika zbiralno mesto dosegljivo v razdalji največ 50 km od njegovega prebivališča ali sedeža firme.
(3)
Proizvajalec, ki samostojno izpolnjuje obveznost iz 19. člena te uredbe, lahko ozemeljsko pokritost iz prejšnjega odstavka zagotavlja sam kot zbiralec ali pa za zbiranje in prevzemanje sklene pogodbo z osebo, ki izpolnjuje pogoje za zbiralca v skladu s to uredbo.
(4)
S pogodbo iz prejšnjega odstavka mora proizvajalec urediti dolžnosti zbiralca, da:
-
prevzema izrabljena vozila in jih oddaja obratu za razstavljanje v skladu z načrtom ravnanja z izrabljenimi vozili iz 24. člena te uredbe ter
-
proizvajalcu redno posreduje podatke o prevzetih in v obdelavo oddanih izrabljenih vozilih iz svoje evidence, ki jo vodi v skladu s 35. členom te uredbe, ter o izdanih potrdilih o uničenju iz drugega odstavka 10. člena te uredbe.
22. člen
(obveščanje javnosti in informiranje zadnjih imetnikov)
(1)
Proizvajalec, ki samostojno izpolnjuje obveznost iz 19. člena te uredbe, mora z oglaševalskimi akcijami ali na drug primeren način najmanj štirikrat letno obveščati javnost o namenu in ciljih zbiranja izrabljenih vozil ter o ravnanju z njimi.
(2)
Proizvajalec iz prejšnjega odstavka mora zagotavljati, da so zadnji imetniki informirani o zbiralnih mestih in njihovi prostorski razmestitvi ter o pogojih oddajanja izrabljenih vozil.
23. člen
(zagotavljanje obdelave)
(1)
Proizvajalec, ki samostojno izpolnjuje obveznost iz 19. člena te uredbe, lahko zagotovi obdelavo prevzetih izrabljenih vozil sam, če je tudi upravljavec obrata za razstavljanje, ali pa v zvezi z oddajo teh izrabljenih vozil v obdelavo sklene pogodbo z drugo osebo, ki upravlja obrat za razstavljanje.
(2)
Pogodbo iz prejšnjega odstavka lahko proizvajalec sklene le z osebo, ki ima okoljevarstveno dovoljenje v skladu s to uredbo in uporabno dovoljenje za obrat za razstavljanje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(3)
Proizvajalec mora zagotavljati, da upravljavec obrata za razstavljanje, ki izvaja obdelavo prevzetih izrabljenih vozil, v sodelovanju z upravljavcem drobilnika ali druge naprave za predelavo zagotavlja doseganje ciljev iz 18. člena te uredbe.
24. člen
(načrt ravnanja z izrabljenimi vozili)
(1)
Proizvajalec, ki samostojno izpolnjuje obveznost iz 19. člena te uredbe, mora imeti načrt ravnanja z izrabljenimi vozili (v nadaljnjem besedilu: načrt), v katerem v skladu s to uredbo opredeli svoje obveznosti v zvezi z zbiranjem in oddajanjem izrabljenih vozil v obdelavo ter način njihovega izvajanja.
(2)
Načrt mora vsebovati zlasti podatke o:
-
firmi in sedežu oziroma imenu in naslovu proizvajalca, za katerega velja načrt,