IZREK
Sodba Vrhovnega sodišča št. III Ips 50/2004 z dne 26. 10. 2004 se razveljavi v delu, v katerem je bilo odločeno o zakonskih zamudnih obrestih od zneska 19.357,95 EUR (prej 4.638.938,00 SIT), ki tečejo po 1. 1. 2002.
Zadeva se v tem delu vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 50/2004 z dne 26. 10. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 145/2003 z dne 5. 2. 2004 in s sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. Pg 381/94 z dne 26. 2. 2003 se v preostalem delu zavrne.
EVIDENČNI STAVEK
Vrhovno sodišče pritožnici ni kršilo pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ko se je do spornih revizijskih trditev jasno opredelilo kot do nedopustnih, njegova ocena pa ni očitno napačna.
Oceno samovolje oziroma arbitrarnosti lahko Ustavno sodišče izreče le, če sodišče svoje odločitve ne utemelji s pravnimi argumenti, tako da je mogoče sklepati, da ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev.
Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih tudi poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) ni kršena samo zato, ker sodišče na dokaz opre dejanske zaključke, ki so v korist le eni od strank.
Vrhovno sodišče je odločilo v nasprotju z ustavnosodno presojo iz odločbe št. U-I-300/04. Ta je bila sicer sprejeta po odločanju Vrhovnega sodišča, vendar jo mora Ustavno sodišče pri odločanju o ustavni pritožbi upoštevati, ker bi sicer ustavni pritožnici kršilo pravico iz drugega odstavka 14. člena Ustave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.