Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 36-1668/2002, stran 3465 DATUM OBJAVE: 23.4.2002
VELJAVNOST: od 8.5.2002 do 16.8.2006 / UPORABA: od 8.5.2002 do 16.8.2006
RS 36-1668/2002
Verzija
7 / 7
Čistopis se uporablja od 17.8.2006 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: NEAKTUALEN.
1668. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
Na podlagi prvega odstavka 101. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94 – odl. US RS, 1/99, 41/99, 36/00, 54/00 in 26/01) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa metodologijo, po kateri se določijo splošni elementi za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev iz 1. do 5. točke 11. člena zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju: cene). Ta pravilnik določa tudi posebnosti pri oblikovanju cen posameznih socialno varstvenih storitev.
Metodologija iz prejšnjega odstavka se lahko uporablja tudi za oblikovanje cen drugih socialno varstvenih storitev.
Po tem pravilniku oblikujejo cene vsi izvajalci socialno varstvenih storitev iz prvega odstavka tega člena ne glede na to, ali se storitev izvaja v okviru mreže javne službe ali izven okvira mreže javne službe.
Izvajalci socialno varstvenih storitev oblikujejo cene po tem pravilniku za standardne in nadstandardne socialno varstvene storitve.
Oblikovanje cen standardne in nadstandardne storitve mora biti ločeno.
1.a člen
Metodologija iz prejšnjega člena, določena za oblikovanje cene institucionalnega varstva starejših, se uporablja tudi za oblikovanje cen nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe.
2. člen
Posamezni izrazi imajo v tem pravilniku naslednji pomen:
Standardna storitev: za standardno socialno varstveno storitev se šteje storitev, ki se izvaja na način in v obsegu, ki je določen s predpisi o standardih in normativih za izvajanje socialno varstvenih storitev in predpisi o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje socialno varstvenih storitev.
Nadstandardna storitev: za nadstandardno socialno varstveno storitev se šteje storitev, ki se izvaja v pogojih, ki so višji od minimalnih tehničnih pogojev za izvajanje socialno varstvenih storitev. Za nadstandardne socialno varstvene storitve se ne štejejo dodatne storitve, ki jih izvajalci ponujajo poleg izvajanja socialno varstvenih storitev po predpisanih standardih in normativih za izvajanje socialno varstvenih storitev.
Stroški storitve: stroške storitve predstavljajo vsi stroški in odhodki, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem storitve in se upoštevajo kot element za oblikovanje cene v skladu s tem pravilnikom, ne glede na to, kdo je plačnik.
Cena storitve: cena storitve so stroški storitve, ki naj bi jih v skladu s tem pravilnikom plačeval uporabnik ali drug plačnik.
Subvencija: subvencija je del stroškov storitve, ki se pokriva iz proračunskih sredstev.
Efektivne ure: efektivne ure so ure neposredno opravljenih storitev pri uporabnikih, ki se določijo tako, da se število ur polnega delovnega časa zmanjša za predvidene odsotnosti zaradi letnega dopusta, strokovnega izpopolnjevanja, odmora za malico in dnevnih opravil, ki se ne opravljajo neposredno za uporabnika.
II. ELEMENTI ZA OBLIKOVANJE CEN SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV
3. člen
Stroški storitve, ki se upoštevajo kot elementi za oblikovanje cen, so:
-
stroški dela,
-
stroški materiala in storitev,
-
stroški amortizacije,
-
stroški investicijskega vzdrževanja,
-
stroški financiranja.
Stroški se razčlenjujejo na elemente iz prejšnjega odstavka v skladu z enotnim kontnim načrtom, ki velja za izvajalce socialno varstvenih storitev.
4. člen
Stroški dela vključujejo plače, prispevke delodajalca za socialno varnost, davek na plače in druge stroške dela, kot so regres za letni dopust, povračila stroškov prehrane med delom, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči v skladu z zakoni, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi ter normativi in standardi za opravljanje socialno varstvenih storitev.
Višina plač in drugih stroškov dela se določi na podlagi:
-
števila zaposlenih, kot ga določajo normativi za opravljanje socialno varstvenih storitev,
-
akta o sistemizaciji in soglasja pristojnega ministrstva oziroma pristojnega organa občine k zaposlitvam, kadar je to soglasje potrebno, če gre za izvajalca, ki ima status javnega zavoda,
-
kolektivne pogodbe, veljavne za dejavnost socialnega varstva,
-
drugih predpisov in aktov, ki določajo prejemke zaposlenih.
Prispevki delodajalca za socialno varnost in davek na plače se upoštevajo kot strošek po stopnjah, ki jih določa zakon ali predpis, izdan na njegovi podlagi.
5. člen
Stroški materiala in storitev so vsi stroški in odhodki za nabavljeni material in za opravljene storitve in so razčlenjeni po naslednjih vrstah:
Stroški materiala so:
-
stroški osnovnega materiala, ki vključujejo stroške za živila, čistilni material, material za nego, pralna sredstva, material za vzdrževanje in podobno,
-
stroški pomožnega materiala, ki vključujejo stroške za izvajanje delovnih terapij, osebno nego, zaščitna sredstva za delo delavcev in uporabnikov socialno varstvenih storitev in podobno,
-
stroški energije in vode,
-
stroški nadomestnih delov za osnovna sredstva in materiala za vzdrževanje,
-
stroški nabave drobnega inventarja z dobo trajanja do 12 mesecev,
-
stroški časopisov, strokovne literature in knjig,
-
stroški pisarniškega materiala,
-
drugi materialni stroški.
Stroški storitev so:
-
stroški za storitve za opravljanje dejavnosti, ki vključujejo stroške za pisarniške storitve, čistilne storitve, storitve varovanja zgradb in prostorov, založniške in tiskarske storitve, računalniške storitve, računovodske, revizorske in svetovalne storitve, storitve varstva pri delu, dimnikarske storitve, odvoz smeti, druge komunalne storitve, telefon, faks, elektronska pošta, poštnine, takse, supervizijo in podobno,
-
stroški za službena potovanja in izobraževanje,
-
stroški za tekoče vzdrževanje,
-
stroški za zavarovalne premije,
-
stroški za najemnine in zakupnine,
-
stroški zdravstvenih storitev, ki vključujejo stroške zdravstvenih pregledov delavcev in prostorov in podobno,
-
stroški za prevozne storitve,
-
drugi stroški storitev, ki vključujejo stroške pregledov za varstvo pri delu in ocene tveganja, storitve študentskega servisa, sejnine, sodne postopke, članarine, storitve plačilnega prometa in podobno.
V primeru, da je v stroških storitev vključena najemnina za zgradbo in opremo ali del zgradbe in opreme, se upošteva strošek najemnine največ do višine, kot bi znašali stroški amortizacije, investicijskega vzdrževanja in stroški financiranja, določeni na način v tem pravilniku, razen za javne zavode, kjer se ta strošek upošteva v višini, s katero je ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, ali pristojni upravni organ občine soglašal.
6. člen
Stroški amortizacije so stroški izračunane amortizacije v skladu z zakonom o računovodstvu in navodilom o načinu in stopnjah rednega odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, izdanim na njegovi podlagi.
Izvajalci, ki opravljajo socialno varstvene storitve v javni službi, ki se v celoti financirajo iz proračunskih sredstev, pri oblikovanju cene storitev upoštevajo kot strošek amortizacije namenska sredstva za nadomeščanje osnovnih sredstev, ki se v ta namen zagotavljajo iz proračunskih sredstev.
7. člen
Stroški investicijskega vzdrževanja so stroški za večja popravila, ki ohranjajo uporabno vrednost zgradb in njenih delov ves čas njihovega trajanja, in se določijo največ v višini 30% predpisanih stopenj rednega odpisa osnovnih sredstev za zgradbe in njene dele iz prvega odstavka prejšnjega člena, kolikor ni s tem pravilnikom določeno drugače.
8. člen
Pri oblikovanju cene posamezne socialno varstvene storitve se lahko v skladu z določbami tega pravilnika omeji skupna višina stroškov amortizacije in investicijskega vzdrževanja.
9. člen
Stroški financiranja so stroški ali nadomestilo za vloženi kapital in se določijo v višini zmnožka do največ 60% knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in priznane letne obrestne mere.
Pod opredmetena osnovna sredstva se štejejo sredstva, uporabljena za opravljanje socialno varstvenih storitev, na dan 31. 12. preteklega leta oziroma na dan otvoritvene bilance pred začetkom poslovanja. Obseg sredstev, uporabljenih za opravljanje socialno varstvenih storitev, ugotovi revizijska družba. Izvajalec storitve predloži poročilo revizijske družbe, ki vsebuje ločen izkaz za opravljanje standardne in nadstandardne storitve, glede na predpise o minimalnih tehničnih pogojih za izvajanje socialno varstvenih storitev.
-
velikost revizijske družbe (najmanj srednje velika),
-
poznavanje področja, ki je izkazano z izvajanjem podobnih nalog s področja javnega sektorja,
-
neodvisnost, ki izključuje izbor revizijske družbe, ki opravlja redno revizijo računovodskih izkazov izvajalca storitve.
Priznana letna obrestna mera se izračuna na naslednji način:
&fbco;binary entityId="b82e7231-0f08-471b-b038-a3f9ce24c5dc" type="jpg"&fbcc;
kjer je:
r(p) priznana letna obrestna mera
i pričakovana letna stopnja inflacije, opredeljena v makrofiskalnem scenariju, ki ga sprejme Vlada RS (opredeljena za december tekočega leta na december preteklega leta)
r(r) povprečna letna realna obrestna mera za dolgoročna posojila za osnovna sredstva gospodarstvu iz Biltena Banke Slovenije (zadnja znana)
i+r(r) seštevek pričakovane letne stopnje inflacije in realne povprečne letne realne obrestne mere.
V sredstva, ki se upoštevajo pri določanju stroškov financiranja, se ne upoštevajo sredstva iz nepridobitnih virov (dobrodelni kapital) in sredstva, pridobljena iz javnih virov.
Stroški financiranja, določeni v skladu s tem členom, se priznajo le izvajalcem, ki nimajo statusa javnega zavoda.
Koncedent lahko v razpisu za podelitev koncesije omeji višino stroškov financiranja, ki jih bo priznal v ceni storitve.
III. NAČIN OBLIKOVANJA CEN SOCIALNO VARSTVENIH STORITEV
10. člen
Cene socialno varstvenih storitev se določijo na osnovi načrtovanih povprečnih mesečnih stroškov za tekoče leto – elementov za oblikovanje cen, preračunanih na enoto storitve. Enota storitve je lahko ura, dan ali mesec in je za posamezno socialno varstveno storitev določena s tem pravilnikom.
Cena storitve se določi na podlagi obrazca, ki je priloga 1 tega pravilnika, kolikor ni za posamezno socialno varstveno storitev s tem pravilnikom predpisan drug obrazec.
Če izvajalec izvaja nadstandardno storitev, je dolžan ministrstvu, pristojnemu za socialno varstvo, oziroma drugemu organu, ki je po zakonu o socialnem varstvu pristojen za izdajo soglasja k ceni socialno varstvene storitve (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), poleg obrazca predložiti podrobno obrazložitev elementov, ki vplivajo na ceno.
11. člen
V primeru, ko je uporabniku v okviru socialno varstvene storitve zagotovljena tudi prehrana, se v primeru prekinitve oskrbe, daljše od 3 dni, cena storitve zniža za strošek živil.