Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2)

3978. Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2)

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2)

Razglašam Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. decembra 2025.

Št. 003-02-1/2025-439

Ljubljana, dne 25. decembra 2025

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O VARSTVU JAVNEGA REDA IN MIRU (ZJRM-2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in namen zakona)

(1)

Ta zakon ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanja, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru, ter sankcije za taka ravnanja.

(2)

Namen tega zakona je uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik) ali ovirajo izvrševanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.

javni red in mir je stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano uresničevanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti po ustavi in zakonih;

2.

javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod nekaterimi pogoji dostopen vsakomur in ne gre za kibernetski prostor, kot je določen v zakonu, ki ureja informacijsko varnost;

3.

zasebni prostor je prostor, ki je v zasebni lasti ali posesti in je dostop vanj dovoljen le s soglasjem lastnika, posestnika ali druge upravičene osebe;

4.

pretep je medsebojno izmenjavanje udarcev, brc ali podobna uporaba fizične sile med dvema ali več osebami;

5.

nedostojno vedenje je vedenje posameznika, s katerim povzroči vznemirjenje, razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine;

6.

nedostojno vedenje do uradne osebe je vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči ogrožanje uradne osebe ali kadar z žaljivimi besedami ali dejanji škoduje ugledu uradne osebe ali državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila;

7.

uradne osebe po tem zakonu so: poslanec državnega zbora, državni svetnik, član organov samoupravne lokalne skupnosti, sodnik ustavnega sodišča, sodnik, sodnik porotnik, državni tožilec, državni odvetnik, policist, vojaški policist, občinski redar ali druga oseba, ki pri državnem organu, organu samoupravne lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava ali nosilcu javnih pooblastil opravlja posamezna uradna dejanja na podlagi pooblastil, ki ji jih daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi, ali na podlagi posamičnega akta, izdanega na podlagi zakona, ali na podlagi zakona sklenjene pogodbe o arbitraži, oseba, ki izvaja storitve v okviru mreže javne službe, ki jo zagotavlja država ali občina, in je zaposlena pri državnem organu, organu samoupravne lokalne skupnosti, centru za socialno delo, drugem nosilcu javnih pooblastil ali pri izvajalcu javne službe, ki jo zagotavlja država ali občina, oseba, ki ji mednarodna javna organizacija daje položaj uradne osebe, in oseba, ki pri mednarodnem sodišču opravlja sodniško, tožilsko ali drugo uradno dolžnost ali nalogo;

8.

uradno dejanje je dejanje uradne osebe, ki ga opravlja v okviru svojih pristojnosti in temelji na zakonu ali na zakonitem predpisu;

9.

družinski člani so osebe, ki so kot družinski člani opredeljene v zakonu, ki določa preprečevanje nasilja v družini;

10.

kolaborantske organizacije iz časa druge svetovne vojne so organizacije ali skupine, ki so na ozemlju sedanje Republike Slovenije v času druge svetovne vojne sodelovale z okupatorsko nacistično Nemčijo (Tretji rajh), Kraljevino Italijo, Kraljevino Madžarsko in Neodvisno državo Hrvaško, in sicer Prostovoljna protikomunistična milica (vaške straže in Legija smrti), Slovensko domobranstvo, Gorenjska samozaščita, Slovenski narodni varnostni zbor, Jugoslovanska vojska v domovini (četniki), Vermani, Raztrganci, Črna roka, Madžarska stranka suličastega križa, Koroška ljudska zveza, Štajerska domovinska zveza, Srbski prostovoljni korpus in ustaši.

3. člen

(vzdrževanje javnega reda in miru)

(1)

Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, državnih organov in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki s predpisi ter ukrepi državnih in drugih organov zagotavljajo, da se preprečijo ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar to grozi skupnosti ali posamezniku.

(2)

Za vzdrževanje javnega reda in miru v objektu ali na določenem območju skrbi tisti, ki je odgovoren za njegovo zagotavljanje, v okviru svojih pristojnosti in v skladu s predpisi.

II. PREKRŠKI ZOPER JAVNI RED IN MIR

4. člen

(izobešanje ali razkazovanje zastav ali simbolov tuje države)

(1)

Zastave ali simboli tujih držav se lahko izobesijo ali razkazujejo tako, da so javno vidni ob uradnih ali delovnih obiskih voditeljev držav, uradnih delegacij ali uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav, ob mednarodnih srečanjih in mednarodnih športnih ali drugih javnih zbiranjih, ob izražanju solidarnosti in kot del umetniškega ali političnega izražanja ter pred hoteli in drugimi objekti, kjer se z izobešanjem ali razkazovanjem označuje njihova namembnost.

(2)

Zastave ali simboli tujih držav se izobesijo ali razkazujejo samo, če obstajajo razlogi iz prejšnjega odstavka in tako, da se s tem ne krni ugled Republike Slovenije ali tuje države, smiselno na krajih in na način, kot ga določa predpis, ki ureja izobešanje zastave Republike Slovenije.

(3)

Kdor izobesi ali razkazuje zastavo ali simbol tuje države v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, se kaznuje z globo od 150 do 300 eurov.

(4)

Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 500 do 1.500 eurov.

(5)

Odgovorna oseba pravne osebe, podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 250 do 500 eurov.

(6)

Odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 500 do 1.500 eurov.

5. člen

(zbiranje prostovoljnih prispevkov)

(1)

Prostovoljne prispevke lahko zbirajo nepridobitne pravne osebe, določene v zakonu, ki ureja nevladne organizacije, in fizične osebe, ki imajo dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež ali stalno prebivališče.

(2)

Dovoljenje se izda, ko prosilec ali od prosilca pooblaščena oseba izkaže upravičen razlog. Kot upravičen razlog se šteje bolezen, telesna poškodba, elementarna ali druga nesreča, v kateri je prosilec utrpel veliko premoženjsko škodo, in drug dobrodelni ali splošno koristni namen, kot je javni interes za kulturo in za šport. Nepridobitni pravni osebi v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije, se dovoljenje izda tudi, če izkaže, da bo zbrane prispevke uporabila za humanitarni ali splošno koristni namen, ki ga lahko uresniči v okviru zakonitega opravljanja registrirane ali v temeljnem ali drugem aktu določene dejavnosti. Kot humanitarni namen se štejejo humanitarni nameni, kot so določeni v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije. Kot splošno koristni namen se štejejo skrb za varstvo živali in okolja, urejanje kraja, dejavnosti za krepitev in ohranjanje zdravja, izgradnja in urejanje objektov za šport in rekreacijo ter podobno.

(3)

Upravna enota v dovoljenju določi namen in način zbiranja prostovoljnih prispevkov in rok veljavnosti dovoljenja. Rok veljavnosti dovoljenja se določi glede na namen zbiranja prispevkov.

(4)

Če so bili prostovoljni prispevki zbrani ali porabljeni v nasprotju s tem zakonom, mora zbiratelj v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe o prekršku upravičencu nakazati denarni znesek v protivrednosti zbranih ali porabljenih sredstev. Če je upravičenec umrl ali ne obstaja več, mora zbiratelj ta denarni znesek v enakem roku nakazati v humanitarne namene, določene v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije.

(5)

Določbe tega zakona se ne uporabljajo za zbiranje prispevkov, ki so urejeni z drugimi predpisi, ki se zbirajo v prostorih verskih skupnosti za verske namene ali ki se zbirajo na način, ki ne pomeni motenja miru, vznemirjenosti ali nadlegovanja ljudi na javnih krajih ali v zasebnih prostorih.

(6)

Kdor zbira prostovoljne prispevke v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, se kaznuje z globo od 200 do 500 eurov.

(7)

Kdor zbira prostovoljne prispevke na vsiljiv ali žaljiv način, se kaznuje z globo od 400 do 600 eurov.

(8)

Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega in sedmega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 eurov.

(9)

Odgovorna oseba pravne osebe, podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz prvega in sedmega odstavka tega člena kaznuje z globo od 400 do 800 eurov.

6. člen

(nasilno in drzno vedenje)

(1)

Kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, se kaznuje z globo od 300 do 500 eurov.

(2)

Kdor koga udari, se kaznuje z globo od 400 do 600 eurov.

(3)

Kdor se pretepa, se kaznuje z globo od 500 do 800 eurov.

7. člen

(nasilno in drzno vedenje na športni prireditvi ali v zvezi s športno prireditvijo ali med potovanjem na športno prireditev ali z nje)

(1)

Kdor na športni prireditvi, kot jo določa zakon, ki ureja šport, na območju športnega objekta ali na območju, ki je s športno prireditvijo povezan, ali med potovanjem na športno prireditev ali z nje izziva, koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način, se kaznuje z globo od 500 do 1.000 eurov.

(2)

Kdor na športni prireditvi, kot jo določa zakon, ki ureja šport, na območju športnega objekta ali na območju, ki je s športno prireditvijo povezan, koga udari, se kaznuje z globo od 600 do 1.100 eurov.

(3)

Kdor se na športni prireditvi, kot jo določa zakon, ki ureja šport, na območju športnega objekta ali na območju, ki je s športno prireditvijo povezan, pretepa, se kaznuje z globo od 1.500 do 2.500 eurov.

8. člen

(nasilno in drzno vedenje proti družinskim članom)

Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2)

Časovnica