TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep št. 2142-3956/2021/7 (1222-02) z dne 17. 12. 2021 odpravi.

II. Tožena stranka mora nemudoma po prejemu te sodbe in ne šele z njeno pravnomočnostjo prenehati izvajati ukrep pridržanja tožnikov na območju Azilnega doma.

Tožena stranka ni prerekala navedb tožnikov, da je gibanje tožnikov omejeno na območje Azilnega doma, ki je ograjeno z visoko ograjo, da je na voljo približno 150 m2 zunanjega prostora za rekreacijo, ki ne zadostuje za tekanje in raziskovanje otrok. Glede na te okoliščine v skladu z navedeno sodno prakso ESČP nikakor ne gre zgolj za omejevanje svobode gibanja na določeno ozemeljsko področje, pač pa gre za to, da so tožniki zaprti znotraj posebne institucije, tj. Azilnega doma. Kot je navedla tožena stranka, morajo čakati v svojih sobah, večkrat dnevno pa so spuščeni na svež zrak, vendar v okviru Azilnega doma. Tožniki območja Azilnega doma ne smejo zapustiti, niti za nakup hrane za otroke ne, s čimer je njihova svoboda gibanja in preživljanja bistveno prikrajšana, tega pa niti nekaj rekreacijske površine znotraj območja ne more (bistveno) spremeniti.

Da gre za poseg v osebno svobodo je pomembno za presojo izpodbijanega ukrepa predvsem z vidika tistega dela drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III, ki pravi, da se pridržanje lahko odredi le, če je ukrep pridržanja sorazmeren in ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov.