TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožbe zoper sklepe Su 918/2020 z dne 15. 9. 2020 (v zvezi s Cp 25/2020-19) , Su 918/2020 (v zvezi s Cp 25/2020-20) z dne 18. 9. 2020 in Su 918/2020 (v zvezi s Cp 25/2020-21) z dne 18. 9. 2020 se zavržejo.

II. Pritožbi zoper sklep Su 547/2020 z dne 1. 6. 2020 se ugodi ter se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke za izločitev višjega sodnika svétnika B. B. ugodi.

Razumna mera je zato na več mestih že vtkana v institut izločitve sodnikov. Tak primer je pooblastilo predsedniku senata, da zavrže prepozno, nedovoljeno, nepopolno ali nerazumljivo zahtevo (šesti odstavek 72. člena ZPP), predvsem pa je k čim manjšemu zavlačevanju namenjen sistem omejenih pravnih sredstev. Posebna pritožba je tako pridržana le za odločitev, s katero se zavrne zahteva za izločitev višjega sodnika. Ker je tako, pritožba zoper sklepe, s katerimi je predsednik zavrnil ali zavrgel tožničine zahteve za izločitev vrhovnih sodnikov, niso dovoljene.

Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani bi moral namreč svojo pravno odločitev o izločitvi višje sodnice presojati na podlagi historičnega dogodka, v katerem je bil sam udeležen in za katerega predlagateljica trdi, da ji krati pravico do zakonitega (naravnega) sodnika. Odločitev predsednika Višjega sodišča v Ljubljani v postopku izločitve sodnice poročevalke bi torej utegnila biti odvisna od poprejšnje presoje, da je ta isti predsednik sodišča ravnal v nasprotju z jamstvi, ki naj zagotovijo strankino pravico do naravnega (zakonitega) sodnika. Navedeno predstavlja tako tesno povezanost predsednika Višjega sodišča v Ljubljani s spornim predmetom, da je po presoji tričlanskega senata Vrhovnega sodišča podan razlog za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP.