Kolektivna pogodba za usnjarsko-predelovalno industrijo...

2407. Kolektivna pogodba za usnjarsko-predelovalno industrijo Slovenije

Na podlagi 85. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in 112. ter 114. člena zakona o delovnih razmerjih in po opravljenih pogajanjih sta pogodbeni stranki:
Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za tekstilno, oblačilno in usnjarsko-predelovalno industrijo in Združenje delodajalcev Slovenije, Sekcija za tekstilno, oblačilno in usnjarsko-predelovalno industrijo kot zastopnika organizacij in delodajalcev in
Sindikat tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije in ostalimi zainteresiranimi sindikati, kot zastopniki delavcev, zaposlenih v podjetjih s področja usnjarsko-predelovalne industrije sklenili

KOLEKTIVNO POGODBO
za usnjarsko-predelovalno industrijo Slovenije

VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE

1. člen

Ta pogodba velja za vse delavce, zaposlene v podjetjih usnjarskopredelovalne industrije, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, če trajno opravljajo dela na območju Republike Slovenije.

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter tiste delavce, ki so nujno potrebni za nemoteno delovanje podjetja, jih je pa zaradi strokovnosti in deficitarnosti težko dobiti, veljajo le tista določila členov te kolektivne pogodbe, ki niso drugače urejena s posebno pogodbo ali na kak drug način.

Ta pogodba velja tudi za delavce, ki v podjetjih usnjarskopredelovalne industrije opravljajo druge dejavnosti.

ČAS VELJAVNOSTI

2. člen

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi Uradnem listu Republike Slovenije in velja:

-

delovno-pravni del do 31. 3. 1996

-

tarifni del do 31. 3. 1996

I. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJE OZIROMA DELODAJALCA IN DELAVCEV

Razvrstitev del

3. člen

Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov, glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, in sicer:

I. enostavna dela
II. manj zahtevna dela
III. srednje zahtevna dela
IV. zahtevna dela
V. bolj zahtevna dela
VI. zelo zahtevna dela
VII. visoko zahtevna dela
VIII. najbolj zahtevna dela
IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela.

Organizacija oziroma delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev pridobiti in obravnavati mnenje sindikatov in se do tega mnenja pisno opredeliti.

Prenos pooblastil

4. člen

Pooblastilo (splošno in posamezno) za odločanje o pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev, se lahko prenese na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja (kadrovski direktor) v organizacijah z več kot 50 delavci.

Za delavca, na katerega se prenese generalno pooblastilo za odločanje o pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev mora pooblastitelj pridobiti mnenje sindikatov.

Varstvo pravic delavcev v organizaciji oziroma pri delodajalcu

5. člen

Delavec ima pravico vložiti zahtevek za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja in pravico ugovora zoper sklepe izdane v postopku na prvi stopnji.

O ugovoru delavca v organizaciji z družbeno lastnino odloča drugostopni organ določen v aktih organizacije. V drugih organizacijah oziroma delodajalcih odloča o ugovoru delavcev odbor za varstvo pravic. Odbor sestavlja enako število predstavnikov delodajalca in delavcev in predsednik, ki ga imenujejo soglasno. Če se o predsedniku ne morejo sporazumeti, ga imenuje arbitraža.

V organizacijah oziroma pri delodajalcih se lahko za odločanje o varstvu pravic delavcev oblikuje poseben organ v skladu z dogovorom iz 5. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. 1. RS, št. 42/93).

Delavec se lahko glede varstva pravic obrne za pomoč na sindikalnega zaupnika in organe sindikata. Sindikat lahko v postopku varstva pravic delavca zastopa, razen če se delavec s tem ne strinja.

Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja

6. člen

Delovne izkušnje se kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja lahko določi za dela:

-

za katere so delovne izkušnje predpisane s predpisi o varstvu pri delu ali drugimi predpisi,

-

katerih delavec ne more uspešno opravljati brez delovnih izkušenj.

Maksimalno število potrebnih delovnih izkušenj je 5 let.

Poskusno delo

7. člen

Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.

Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta znaša:

-

za delovna mesta I. do III. skupine največ en mesec,

-

za delovna mesta IV. skupine največ dva meseca,

-

za delovna mesta V. skupine največ tri mesece,

-

za delovna mesta VI., VIL, VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.

Med poskusnim delom spremlja delavca tričlanska komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje poslovodni organ. Predsednik te komisije mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec, ki je na poskusnem delu in ga ocenjuje. Komisija mora oceniti uspešnost poskusnega dela pred potekom poskusnega dela s pisno oceno, ki se vroči delavcu in organu, ki odloča o uspešnosti poskusnega dela.

Pripravništvo

8. člen

Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

-

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe -največ 6 mesecev,.

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,

-

za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

Pripravništvo se podaljša če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

Delavcu - pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako strokovno izobrazbo kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, za katero se pripravnik usposablja.

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša.

Med trajanjem pripravniške dobe se imenuje 3-članska strokovna komisija, pri kateri bo pripravnik opravljal strokovni izpit. Predsednik strokovne komisije mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot jo ima pripravnik, ki ga ocenjuje in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, za katero se pripravnik pripravlja.

Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja in stroke iz delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal.

Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

Delavcu, ki se je ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora le posebni del pripravniškega izpita.

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.

Zaradi priprave na strokovni izpit ima pripravnik pravico, da je dva delovna dneva oproščen drugih obveznosti.

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela.

9. člen

Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, za delavca, ki v koledarskem letu 45 dni ne dosega predvidenih rezultatov dela.

Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o ugotovitvah poslovodnega organa. Na tem razgovoru je lahko prisoten sindikalni zaupnik, razen če delavec to odkloni. O razgovoru se obvezno vodi zapisnik.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti oziroma pričakovanih rezultatov dela, na katerega je razporejen.

O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat. Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.

V času poskusnega dela in pripravništva postopka ni mogoče voditi.

Postopek je javen.

Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje dela izreče organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom.

Organ določen s statutom oziroma splošnim aktom ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

.Zoper sklep, s katerim še ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma, s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ določen v 5. členu.

Razporejanje delavcev

10. člen

Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti v primeru:

-

višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje),

-

reševanja človeških življenj in zdravja,

-

nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v organizaciji,

-

nenadne krajše odsotnosti drugega delavca,

-

okvare delovnih naprav in obratov,

-

v izjemnih primerih tudi zaradi izpolnitve večjega naročila, od katerega je odvisno poslovanje podjetja.

Delavec prejme v vseh primerih, razporeditev iz prejšnjega odstavka, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

11. člen

Delavci so lahko začasno razporejeni v drugo organizacijo, če je sklenjena pogodba iz 13. člena te kolektivne pogodbe.

Delavcu, ki je začasno razporejen v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu, v njegovi organizaciji mirujejo pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do izobraževanja, pravice do urejanja stanovanjskega vprašanja in disciplinski postopek.

Za čas te prerazporeditve delavec ne more prejemati manjše plače kot jo je prejemal pred razporeditvijo oziroma prejema plačo, ki je ugodnejša.

12. člen

Delavca ni mogoče razporediti na delo iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

če delavec neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega člana in če traja prevoz več kot eno uro,

-

če bi se mu po mnenju zdravnika specialista zdravstvene stroke lahko poslabšalo zdravstveno stanje oziroma prišlo do invalidnosti,

-

če traja pot na delo več kot 3 ure dnevno oziroma za delavke matere in samohranilce z otroki do 3 let več kot eno uro dnevno.

V primeru tretje alinee je organizacija dolžna delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.

Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).

Prevzem na delo v drugo organizacijo

13. člen

Delavec je lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah, iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:

-

da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti, in iz tega razloga preneha, potreba po delu vseh. delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,

-

da druga organizacija oziroma delodajalec vse delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,

-

da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva kot da delavec ni spremenil zaposlitve.

Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah oziroma delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec.

Na podlagi pogodbe o prevzemu na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, izda organizacija sklepe o napotitvi na delo v drugo organizacijo, zoper katere imajo delavci pravico do ugovora na pristojni organ organizacije. Po dokončnosti teh sklepov so delavci dolžni skleniti pogodbe o zaposlitvi v drugi organizaciji oziroma pri delodajalcu v nasprotnem primeru jim preneha delovno razmerje.

Če delavcu, ki je bil prevzet na delo v drugi organizaciji ali pri delodajalcu preneha delovno razmerje brez njegove krivde prej kot v enem letu, se ima pravico vrniti na delo v prejšnjo organizacijo.

Če podjetje delavcu iz prejšnjega odstavka ne zagotovi vrnitve, mu je dolžno izplačati odmeno v višini treh povprečnih plač v podjetju zadnjega meseca.

Določanje in reševanje presežnih delavcev

14. člen

Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.

Poleg primerov, ki jih določa zakon, lahko delovno razmerje preneha samo z njegovim soglasjem tudi delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom v drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu določen kot presežek.

Presežek delavcev je začasen ali trajen.

Pri pripravi in sprejemu programa o razreševanju presežnih delavcev, je poslovodni organ dolžan zagotoviti sodelovanje sveta delavcev ali delavskega zaupnika in predstavnikov sindikatov ter tem organom sočasno posredovati ustrezne strokovne podlage za pripravo programa.

Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan predložiti sindikatu podjetja dokumentacijo v zvezi z določanjem začasnih presežkov najkasneje 7 dni pred sprejemom odločitev.

Kadar poslovodni organ oziroma delodajalec samostojno odloča, katerim delavcem začasno ni možno zagotoviti dela ali kadar o tem odloča organ upravljanja, mora biti delavec obveščen najkasneje 3 dni pred izdajo odločbe.

Program reševanja trajnih presežkov se sestoji iz:

-

ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev,

-

seznama nepotrebnih delavcev,

-

ukrepov in kriterijev za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja.

Sindikat sodeluje pri pripravi programa iz prejšnjega odstavka s stališči, mnenji in predlogi. Pri tem lahko sodeluje z strokovnjaki, ki niso zaposleni v organizaciji oziroma pri delodajalcu.

Če v podjetniški kolektivni pogodbi oziroma v splošnem aktu ni določenih kriterijev za določanje presežnih delavcev, se lahko v organizaciji oziroma pri delodajalcu uporabijo naslednji kriteriji:

1.

Delovna uspešnost delavca:

Kolektivna pogodba za usnjarsko-predelovalno industrijo Slovenije

Časovnica