na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o rudarstvu (ZRud-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 61-3351/2010, stran 9212 DATUM OBJAVE: 26.7.2010
VELJAVNOST: od 10.8.2010 / UPORABA: od 1.1.2011
RS 61-3351/2010
Verzija
12 / 12
Čistopis se uporablja od 5.10.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: AKTUALEN.
3351. Zakon o rudarstvu (ZRud-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o rudarstvu (ZRud-1)
o razglasitvi Zakona o rudarstvu (ZRud-1)
Razglašam Zakon o rudarstvu (ZRud-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 13. julija 2010.
Št. 003-02-7/2010-16
Ljubljana, dne 21. julija 2010
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O RUDARSTVU (ZRud-1)
O RUDARSTVU (ZRud-1)
I. del – SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet zakona)
(1)
Ta zakon določa pogoje za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin ne glede na to ali so v zemlji, na njeni površini ali v vodah, pogoje za opustitev njihovega izkoriščanja ter pogoje za zagotavljanje varstva in zdravja pri izvajanju del, ki so v zvezi z raziskovanjem, izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja mineralnih surovin ter ureja inšpekcijski nadzor.
(2)
Določbe tega zakona ne veljajo za:
1.
raziskovanje in izkoriščanje mivke, peska in proda iz vodnih in priobalnih zemljišč in
2.
odpravo posledic naravnih in drugih nesreč na območjih, kjer so na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, rudniki zaprti.
(3)
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je iskanje, raziskovanje in izkoriščanje nafte in zemeljskega plina na morju prepovedano.
(4)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L št. 164 z dne 30. 6. 1994, str. 3).
(5)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenašata Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376, z dne 27. 12. 2006, str. 36) in Direktiva 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L št. 178 z dne 28. 6. 2013, str. 66).
2. člen
(pomen izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1.
Rudarstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem mineralnih surovin in obsega iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralne surovine ter opustitev izkoriščanja mineralne surovine.
1.1.
Iskanje mineralnih surovin je geološko pregledovanje (prospekcija) terena, detajlno in zvezno geološko točkovno vzorčenje kamnin ter geološko, geokemijsko, geofizikalno, pedološko in geomehansko raziskovanje zemeljskih struktur, ki se opravlja z namenom najti ležišča mineralnih surovin. Vrtanje vrtin ne sodi med iskanje mineralnih surovin.
1.2.
Raziskovanje mineralnih surovin je izvedba del, katerih namen je ugotoviti obstoj, položaj in obliko ležišč mineralnih surovin, njihovo kakovost in količino ter pogoje za njihovo izkoriščanje.
1.3.
Izkoriščanje mineralnih surovin je izvedba del, katerih namen je pridobivanje, obogatitev in uskladiščenje mineralnih surovin.
1.3.1.
Pridobivanje mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, da se pride do mineralne surovine z odkopavanjem njenega ležišča ali vrtanjem vanj, da se ležišče mineralne surovine pripravi za izkopavanje oziroma črpanje, da se mineralno surovino izkoplje oziroma da se njeno črpanje izvede in da se mineralno surovino pripelje na obogatitev oziroma vključi v predelavo.
1.3.2.
Obogatitev mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela, da se pridobljeno mineralno surovino predela v uporabno obliko in kakovost, kar se doseže z drobljenjem, sejanjem in ločevanjem po fizikalnih postopkih ter s postopki obdelave.
1.3.3.
Skladiščenje mineralnih surovin vključuje vsa potrebna dela za hranjenje mineralnih surovin v trdnem, razsutem, tekočem ali plinastem stanju tako na površini kot pod zemljo na način, da le-te čim manj izgube na obliki in kakovosti.
1.4.
Opustitev izkoriščanja mineralnih surovin vključuje vsa sanacijska rudarska dela, ki jih je potrebno izvesti z namenom sanacije okolja, degradiranega zaradi pridobivanja, bogatenja in skladiščenja mineralnih surovin ter vzpostavitve prejšnjega stanja ali drugačne sanacije, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, da se po zapustitvi rudnika vzpostavi za opravljanje drugih dejavnosti primerna raba prostora.
2.
Mineralne surovine, razen geotermičnih energetskih virov, so neobnovljivi naravni viri, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izkoristljivi.
2.1.
Mineralne surovine so vse organske in neorganske naravne surovine, ki se nahajajo v trdnem, tekočem ali plinastem stanju v naravnih ležiščih, raztopinah, nanosih ali jaloviščih.
2.2.
Geotermični energetski vir je toplotna energija, ki se nahaja v geoloških plasteh pod površjem tal in se obnavlja s toplotnim tokom iz Zemljine notranjosti.
2.3.
Klasifikacija in kategorizacija zalog in virov mineralnih surovin je postopek, s katerim se razvrsti zaloge in vire mineralnih surovin.
2.3.1.
Zaloge mineralnih surovin so količine mineralnih surovin v ležiščih, ki so dovolj raziskane in poznane. Klasificira se jih na bilančne, pogojno bilančne in izvenbilančne. Bilančne zaloge je z znanimi odkopnimi metodami možno gospodarno izkoriščati. Pogojno bilančnih in izvenbilančnih zalog pa z znanimi odkopnimi metodami ni možno gospodarno izkoriščati, bodisi zaradi zakonskih ali drugih omejitev (npr. varnostni stebri, prevelika globina) bodisi zaradi preslabe kakovosti.
2.3.2.
Viri mineralnih surovin so količine mineralnih surovin v ležiščih, ki niso dovolj raziskane in poznane ter se jih ne klasificira in ne izkorišča.
2.3.3.
Raščeno stanje mineralne surovine pomeni še nedotaknjeno mineralno surovino v prvotnem stanju v ležišču.
2.3.4.
Kategorizacija zalog in virov mineralnih surovin je postopek, s katerim se zaloge in vire razvrsti po stopnji raziskanosti.
2.3.5.
Klasifikacija zalog mineralnih surovin je postopek, s katerim se zaloge razvrsti glede na možnost njihovega izkoriščanja.
2.4.
Geološka struktura je posebna oblika zgradbe poroznih ali razpokanih kamnin, ki je omejena z nepropustnimi plastmi.
2.5.
Varnostni steber je varovalno območje, v katerem ni dovoljeno pridobivanje mineralnih surovin in je namenjen varovanju podzemnih in površinskih objektov ali dobrinam splošnega pomena.
3.
Rudarska pravica je pravica do raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin v gospodarske namene in se glede na način in namen njenega izvajanja razvršča na rudarsko pravico za raziskovanje in rudarsko pravico za izkoriščanje.
3.1.
Rudarska pravica za raziskovanje je pravica, ki se jo pridobi z dovoljenjem za raziskovanje določene vrste mineralne surovine na določenem raziskovalnem prostoru.
3.1.1.
Dovoljenje za raziskovanje je odločba, s katero se dovoli raziskovanje določene vrste mineralne surovine določeni pravni ali fizični osebi na določenem raziskovalnem prostoru in za določeno časovno obdobje.
3.1.2.
Raziskovalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine, določene z dovoljenjem za raziskovanje, ki v globino ni omejen.
3.2.
Rudarska pravica za izkoriščanje je pravica, ki se jo pridobi na podlagi izdanega rudarskega koncesijskega akta s koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru.
3.2.1.
Rudarski koncesijski akt je predpis, ki predstavlja odločitev Republike Slovenije, da bo proti plačilu in pod določenimi pogoji podelila koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine določeni pravni ali fizični osebi na določenem pridobivalnem prostoru.
3.2.2.
Pridobivalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine in globine pod njo, določene z rudarskim koncesijskim aktom.
3.2.3.
Rudnik (rudarski obrat) je z zemljiščem omejeno področje na površini ali pod njo, kjer se izkorišča mineralne surovine.
3.2.3.1.
Rudniški prostor je prostor na površini in pod zemljo, sestavljen iz zemljišča, namenjenega izkoriščanju mineralnih surovin in pristopnega zemljišča.
3.2.3.2.
Pristopno zemljišče je zemljišče, preko katerega je možen pristop do pridobivalnega prostora in na kateremu nosilec rudarske pravice izvrši nujno potrebne posege v prostor za izkoriščanje mineralnih surovin.
3.2.4.
Površinski kop je rudnik s površinskim izkoriščanjem mineralne surovine.
3.2.5.
Vrtina, namenjena izkoriščanju ogljikovodikov in geotermičnih energetskih virov, je točkovni površinski kop s podzemnim izkoriščanjem mineralne surovine.
4.
Rudarska dela so dela, namenjena raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin ter opustitvi izkoriščanja in se glede na način in namen izvajanja razvrščajo na raziskovalna rudarska dela, rudarjenje in sanacijska rudarska dela.
4.1.
Raziskovalna rudarska dela so dela, namenjena raziskovanju mineralnih surovin, zaradi katerih se ne spreminja raba prostora in se razvrščajo na raziskovalne izkope, raziskovalne jaške in raziskovalne vrtine.
4.2.
Rudarjenje so dela, namenjena izkoriščanju mineralnih surovin, zaradi katerih se spremeni raba prostora in se razvrščajo na temeljna rudarska dela in druga rudarska dela.
4.2.1.
Temeljna rudarska dela so dela, s pomočjo katerih se neposredno izvaja izkoriščanje mineralnih surovin in se razvrščajo na površinska in podzemna rudarska dela.
4.2.1.1.
Odkopna metoda je skupek tehničnih postopkov, ukrepov, procesov in zaporedij pri pridobivanju mineralnih surovin z odkopi, izkopi, nadkopi, razkopi in podobno v smernih ali prečnih hodnikih oziroma z globinskim vrtanjem v okviru konstrukcijsko določenih elementov odkopnega polja ali njegovega manjšega sestavnega dela.
4.2.1.2.
Odkopno polje ali revir je zaključeno območje odkopavanja z lastnim vstopom in izstopom komunikacijskih poti ali zraka ter specifičnimi konstrukcijsko določenimi elementi.
4.2.1.3.
Izkoriščanje geotermičnega energetskega vira z geokolektorjem oziroma geosondo pomeni, da se toplotna energija iz geoloških plasti odvzema s pomočjo v zanko povezanega cevnega sistema, montiranega v vrtino (vertikalni kolektor) ali vodoravno položenega v določeni globini pod površjem tal (horizontalni kolektor), kot nosilec za odvzem toplotne energije pa se uporablja ustrezna tekočina, nepredušno zaprta v ta cevni sistem.
4.2.1.4.
Izkoriščanje geotermičnega energetskega vira z reinjektiranjem pomeni, da se toplotna energija iz geoloških plasti odvzema preko dveh vrtin, ki se na površju stikata oziroma sta medsebojno povezani, v geološki strukturi pa sta oddaljeni najmanj 25 m, kot nosilec za odvzem toplotne energije pa se uporablja naravna podzemna voda, ki se jo v eni vrtini črpa iz določene geološke strukture oziroma vodonosnika do odvzemnega mesta toplote, po odvzemu toplote iz nje pa se ta voda preko druge vrtine vrača nazaj v izvorno geološko strukturo oziroma vodonosnik.
4.2.2.
Druga rudarska dela so dela, s pomočjo katerih se izvaja rudniške gradnje, brez katerih izkoriščanje mineralnih surovin ne bi bilo mogoče in se razvrščajo na rudarske objekte, rudarske postroje in rudarsko infrastrukturo.
4.2.2.1.
Rudarski objekt je objekt, namenjen izkoriščanju mineralne surovine, na površini in pod zemljo, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in napravami.
4.2.2.2.
Rudarski postroj je skupek naprav ali instalacij, katerih vzajemna funkcija služi izkoriščanju mineralne surovine in so povezane v funkcionalno celoto.
4.2.2.3.
Rudarska infrastruktura so objekti, naprave in instalacije, ki omogočajo obratovanje rudnika in dostavo mineralnih surovin na trg, kot so komunalni priključki, dovozne ceste, cevovodi in druge transportne naprave in podobno.
4.3.
Sanacijska rudarska dela so dela, namenjena opustitvi izkoriščanja mineralnih surovin s sanacijo degradiranega okolja, povzročenega z rudarskimi deli in vzpostavitvi pogojev za novo rabo prostora. Zajemajo tehnično sanacijo, na površinskih kopih pa tudi biološko sanacijo. S časovnega vidika se delijo na sprotno, fazno, delno in končno sanacijo.
4.3.1.
Tehnična sanacija zajema odstranitev rudarskih objektov, postrojev in infrastrukture, oblikovanje pridobivalnega prostora na način, da je dosežena njegova stabilnost, in izvedbo ukrepov za zavarovanje pred delovanjem površinskih in talnih voda ter drugih ukrepov, da so doseženi pogoji za biološko sanacijo. Tehnična sanacija pri podzemnem izkoriščanju zajema tudi različne ukrepe za trajno opustitev rudarskih del v podzemnih prostorih, kot so njihovo zasipavanje ali zapolnjevanje, izvedba trajne podgradnje, zalitje z vodo, izdelava ločilnih in varnostnih pregrad in čepov, rekonstrukcija podzemnih prostorov za novo dejavnost in podobno.
4.3.2.
Biološka sanacija zajema postopke rekultivacije in renaturacije.
4.3.2.1.
Rekultivacija je priprava površine pridobivalnega prostora na renaturacijo in zajema vračanje in razgrinjanje jalovine in odkrivke, nasipavanje humusa, biotorkreta, polaganje zaščitnih mrež in drugih sredstev (npr. jute) za preprečevanje erozije, ureditev odvajanja meteornih vod in podobno.
4.3.2.2.
Renaturacija je oživitev območja pridobivalnega prostora v skladu z dokumenti urejanja prostora, ki se izvede z zatravitvijo, nasajanjem avtohtonih in drugih vrst rastlin (drevja, grmovnic), urejanjem gozdnega roba, vzpostavitvijo vodnega habitata in podobnim.
4.3.3.
Sprotna sanacija je vzporedno izvajanje izkoriščanja mineralne surovine v pridobivalnem prostoru in izvajanje sanacijskih rudarskih del na tistih delih pridobivalnega prostora, na katerih je izkoriščanje zaključeno in niso več potrebni za izvajanje koncesije.
4.3.4.
Fazna sanacija je sanacija, ki se izvaja po zaključku posamezne faze izkoriščanja pridobivalnega prostora.
4.3.5.
Delna sanacija je izvedba le dela predvidenih sanacijskih rudarskih del na določenem območju znotraj pridobivalnega prostora, kadar zaradi postopka izkoriščanja še ni mogoče zaključiti sanacijskih rudarskih del.
4.3.6.
Končna sanacija se izvede po končanem izkoriščanju mineralne surovine v pridobivalnem prostoru in sledi sprotni, fazni ali delni sanaciji, če te niso bile izvedene, pa kot samostojen postopek.
4.4.
Nevaren pojav je vsak pojav v procesu priprave, raziskovanja in izkoriščanja mineralne surovine in pri izvajanju drugih rudarskih del, ki ogroža zdravje in življenje ljudi, imetje, ter rudarsko opremo, objekte in okolico.
4.5.
Začasna ustavitev izvajanja rudarskih del je ustavitev, ki traja več kot trideset dni in ne več kot eno leto.
4.6.
Nezakonita rudarska dela so raziskovanje mineralnih surovin brez dovoljenja za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin brez koncesije za izkoriščanje, razen če gre za pridobitev mineralne surovine ob izvajanju gradbenih del na podlagi gradbenega dovoljenja, izdanega po predpisih, ki urejajo gradnjo, ali gradnji gozdne infrastrukture na podlagi odločbe, izdane po predpisih, ki urejajo gozdove.
4.6.1.
Nelegalni kop pomeni, da se na določenem območju izvaja ali je bilo izvedeno nezakonito rudarsko delo.
4.7.
Sanacija nelegalnega kopa je izvedba del z namenom, da se zaradi nezakonitih rudarskih del na prizadetem območju v največji možni meri vzpostavi prejšnje stanje, tako da to območje znova dobi s prostorskim aktom zahtevane oziroma zaželene lastnosti.
5.
Rudarska tehnična dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se zagotavlja izvajanje rudarskih del v skladu s tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu in se razvršča na rudarske projekte in drugo rudarsko dokumentacijo.
5.1.
Rudarski projekti se razvrščajo na rudarske projekte za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, rudarske projekte za pridobitev koncesije za izkoriščanje, rudarske projekte za izvedbo in rudarske projekte za opustitev izvajanja rudarskih del.
5.1.1.
Rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje je projekt, s katerim se znotraj raziskovalnega prostora predvidi ena ali več lokacij za raziskovanje mineralnih surovin, način raziskovanja in temeljni pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del, ter tehnično in ekonomsko opredeli sanacija po končanem raziskovanju.
5.1.2.
Rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje je projekt, s katerim se znotraj pridobivalnega prostora predvidi način izkoriščanja in temeljni pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del, ter tehnično in ekonomsko opredeli sanacija ob pridobivanju mineralnih surovin in po končanem izkoriščanju.
5.1.3.
Rudarski projekt za izvedbo je projekt, s katerim se v skladu z rudarskim projektom za pridobitev dovoljenja za raziskovanje oziroma rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje določijo podrobnejši pogoji za izvajanje posameznih zahtevnih rudarskih del in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
5.1.4.
Rudarski projekt za opustitev izvajanja rudarskih del je projekt, s katerim se znotraj pridobivalnega prostora opredelijo in ovrednotijo sanacijska rudarska dela v primeru predčasne popolne in trajne opustitve izvajanja rudarskih del.
5.2.
Druga rudarska dokumentacija je dokumentacija, na podlagi katere se omogoča izdelovanje rudarskih projektov in zagotavlja čimbolj varno in zanesljivo izvajanje rudarskih del in se razvršča na načrt rudniškega prostora, geološko dokumentacijo v rudarstvu, dokumentacijo o kategorizaciji glede na nevarne pojave, načrte rudarskih merjenj, dokumentacijo o zalogah ali virih mineralnih surovin in dokumentacijo o vplivih na okolje.
5.2.1.
Načrt rudniškega prostora je prikaz odkopnih polj oziroma revirjev, izdelan na katastrski karti v ustreznem merilu, z označenimi mejami in parcelnimi številkami, ki ob začetku odkopavanja ne sme biti starejša kot šest mesecev in mora biti letno dopolnjena.
5.2.2.
Geološka dokumentacija v rudarstvu je prikaz geoloških, geomehanskih in drugih struktur na določenem pridobivalnem prostoru.
5.2.3.
Dokumentacija o kategorizaciji glede na nevarne pojave je glede na predhodno evidentirane obstoječe nevarnosti na določenem pridobivalnem prostoru kategorizirana stopnja nevarnosti zaradi škodljivih pojavov plina, vode in drugih nevarnih lastnosti.
5.2.4.
Načrti rudarskih merjenj so na podlagi meritev izdelane karte, iz katerih je razvidno stanje rudarskih del, njihov medsebojni položaj, kakor tudi položaj glede na stara rudarska dela, objekte in vodotoke na površini.
5.2.5.
Dokumentacija o zalogah ali virih mineralnih surovin je prikaz raziskanih zalog oziroma virov mineralnih surovin na določenem pridobivalnem prostoru.
5.2.6.
Dokumentacija o vplivih na okolje je načrt za spremljanje in nadzorovanje geoloških in drugih geofizikalnih pojavov, ravni hrupa in drugih vplivov na okolje, ki nastanejo zaradi izvajanja rudarskih del na določenem pridobivalnem prostoru.
5.3.
Revizija rudarskega projekta je kontrola tistih sestavin rudarskega projekta, s katerimi se dokazuje, da se bodo rudarska dela izvajala v skladu z rudarskim dovoljenjem za raziskovanje oziroma koncesijo za izkoriščanje, tehničnimi prepisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
5.4.
Potrjeni rudarski projekt za izvedbo pomeni, da je v zvezi z rudarskim projektom za izvedbo določenih rudarskih del, ki je bil predhodno revidiran in nato dostavljen na delovišče, na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobljena izjava o strinjanju z njegovimi tehničnimi rešitvami.
5.5.
Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu, je dejavnost, ki se ukvarja z identificiranjem, dokumentiranjem, vrednotenjem in interpretiranjem mineralnih surovin s hkratno zagotovitvijo čim boljšega poznavanja geološke zgradbe ozemlja Republike Slovenije, ohranitve zalog za razvoj Republike Slovenije pomembnih mineralnih surovin tudi za bodoče rodove prebivalcev in prebivalk ter preprečevanje škodljivih vplivov na njih, omogočanje dostopa do informacij o njih, njihovo predstavljanje javnosti in razvijanje zavesti o njihovi pomembnosti.
6.
Udeleženci v rudarstvu so nosilec dovoljenja za raziskovanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, izvajalec rudarskih del, rudarski projektant in rudarski revident.
6.1.
Nosilec dovoljenja za raziskovanje je pravna ali fizična oseba, ki pridobi dovoljenje za raziskovanje mineralnih surovin.
6.2.
Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje je pravna ali fizična oseba, ki pridobi koncesijo za izkoriščanje mineralnih surovin.
6.3.
Izvajalec rudarskih del je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri izvajanju rudarskih del kot gospodarsko dejavnost.
6.3.1.
Tehnični vodja rudarskih del je oseba, ki izvajalcu rudarskih del odgovarja za skladnost rudarskih del z rudarsko tehnično dokumentacijo, tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
6.3.2.
Vodja posameznih rudarskih del je oseba, ki tehničnemu vodji rudarskih del odgovarja za skladnost posameznih rudarskih del z rudarsko tehnično dokumentacijo, tehničnimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.
6.4.
Rudarski projektant je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri izdelovanju rudarske tehnične dokumentacije kot gospodarsko dejavnost.
6.4.1.
Odgovorni rudarski projektant je oseba, ki rudarskemu projektantu odgovarja za skladnost načrta, ki ga izdela in sestavlja rudarski projekt, s tehničnimi predpisi in pogoji pristojnih soglasodajalcev.
6.4.2.
Odgovorni vodja rudarskega projekta je oseba, ki rudarskemu projektantu odgovarja za medsebojno usklajenost vseh načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt.
6.5.
Rudarski revident je pravna ali fizična oseba, ki opravlja storitve pri reviziji rudarske tehnične dokumentacije kot gospodarsko dejavnost.
6.5.1.
Odgovorni rudarski revident je oseba, ki rudarskemu revidentu odgovarja, da je načrt, ki sestavlja rudarski projekt in ga revidira, v skladu s tehničnimi predpisi in da bo ob izvajanju rudarskih del na njegovi podlagi zagotovljena varnost in zdravje pri delu.
6.5.2.
Odgovorni vodja rudarskega revidiranja je oseba, ki rudarskemu revidentu odgovarja za medsebojno skladnost revizijskih poročil in kakovost obdelave skupnega revizijskega poročila.
7.
Dokumenti urejanja prostora so prostorski akti, s katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, določa namenska raba prostora in zagotavlja varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo voda, varstvo kulturne dediščine in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
8.
Dražba je način izbora nosilca rudarske pravice za raziskovanje ali izkoriščanje, kadar na javni razpis za izdajo rudarskega dovoljenja za raziskovanje ali nosilca rudarske pravice za izkoriščanje prispeta dve ali več veljavnih prijav.
9.
Za višjo silo po tem zakonu štejejo vojna, epidemija, embargo, moratorij, oblastno ravnanje države in naravna nesreča, če nosilec rudarske pravice dokaže, da zaradi katerega od teh dogodkov ni mogel izvajati rudarske pravice.
10.
Hidravlično lomljenje je postopek izkoriščanja ogljikovodikov, pri katerem se v vrtino vtiska voda ali voda z dodatkom mehanskih delcev in kemičnih dodatkov z namenom, da se na ta način poveča naravna razpokanost kamnine ali ustvari umetni sistem razpok, s čimer se poveča njena prepustnost.
11.
Rudarski odpadki so odpadki, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju, bogatenju in skladiščenju mineralnih surovin in obratovanju kamnolomov.
11.1.
Inertni rudarski odpadki so odpadki, kot jih določa Odločba komisije z dne 30. aprila 2009 o dopolnitvi opredelitve inertnih odpadkov pri izvajanju člena 22(1)(f) Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti (UL L št. 110 z dne 1. 5. 2009, str. 46) (v nadaljnjem besedilu: Odločba 2009/359/ES).
12.
Fotonapetostne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.
13.
Vetrne proizvodne naprave so naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje.
3. člen
(uporaba predpisov)
(1)
Kadar se v skladu z določbami tega zakona ob odločanju o izdaji dovoljenj za raziskovanje in rudarskih koncesijskih aktov preverja skladnost nameravanega raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin z dokumenti urejanja prostora, se uporabljajo predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, kolikor ta zakon ne določa drugače.
(2)
Kadar se v skladu z določbami tega zakona odloča o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje, se za pridobivanje in izbor nosilcev takšne rudarske pravice, za varstvo takšnih nosilcev in reševanje sporov smiselno uporabljajo določbe zakona o varstvu okolja, ki urejajo koncesijo na naravni dobrini, kolikor ta zakon ne določa drugače.
(3)
V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na pogoje za izvajanje raziskovalnih in temeljnih rudarskih del, se uporabljajo predpisi s področja varstva okolja, varstva voda, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, kolikor ta zakon ne določa drugače, v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na pogoje za izvajanje drugih rudarskih del in sanacijskih rudarskih del se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja graditev objektov, kolikor ta zakon ne določa drugače.
4. člen
(mineralne surovine)
(1)
Mineralne surovine so rudno bogastvo, ki je kot naravni vir v lasti Republike Slovenije. Mineralne surovine se razvrščajo na geoenergetske surovine ter kovinske, nekovinske in ostale mineralne surovine.
(2)
Med geoenergetske surovine se uvrščajo:
1.
vse vrste premoga: črni, rjavi premog in lignit;
2.
geotermični energetski viri;
3.
vse vrste ogljikovodikov: surova nafta, naftni kondenzati in zemeljski plini;
4.
radioaktivne oziroma jedrske mineralne surovine.
(3)
Med kovinske mineralne surovine se uvrščajo:
1.
železova ruda;
2.
vse rude neželeznih kovinskih mineralnih surovin, iz katerih se pridobiva aluminij, baker, cink, kobalt, kositer, krom, mangan, molibden, nikelj, svinec, tantal, vanadij, živo srebro in plemenite kovine (zlato, srebro in platina) ter podobno.
(4)
Med nekovinske mineralne surovine se uvrščajo:
1.
mineralne surovine za predelovalno industrijo: bentonit, jezerska kreda, kremen, kremenov pesek, kalcit, magnezit, pucolan, kaolin, keramičarska in ognjevarna glina, lončarska glina, roženec, tuf, zeolitski tuf, sljuda, sadra ter vsi minerali, namenjeni za kemikalije in gnojila (naravni fosfat, naravne kalijeve soli, samorodno žveplo, naravni barijev sulfat, fluorit, naravni grafit, naravni asfalt in bitumen, steatit, glinenec in drugi podobni minerali);
2.
mineralne surovine za industrijo gradbenih materialov in proizvodov: opekarska glina, fliš in lapor za opekarstvo, naravni kamen (apnenec in druge kamnine, namenjene za skulpture in arhitektonsko oziroma gradbeno oblikovanje kot monoliti, okrasno arhitektonski kamen in lomljenec), apnenec za industrijske namene, dolomit za industrijske namene ter apnenec in lapor za proizvodnjo cementa;
3.
mineralne surovine za gradbeništvo: tehnični kamen (apnenec, dolomit, vse magmatske in metamorfne kamenine /diabaz in metadiabaz, preostale skrilave kamnine, keratofir, andezit, andezitni tuf, serpentinit in druge podobne kamnine/, fliš in laporovec) ter prod, grušč in pesek.
(5)
Med ostale mineralne surovine se uvrščajo:
1.
poldrago in drago kamenje;
2.
naravna morska sol;
3.
kamena sol;
4.
vse sekundarne surovine, ki se pojavljajo kot neizrabljeni ostanki pridobivanja in bogatenja določenih mineralnih surovin, razen geotermičnih energetskih virov;
5.
vse nenaštete mineralne surovine naravnega izvora.
5. člen
(pogoji za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin)
(1)
Iskanje mineralnih surovin je prosto. Pri iskanju mineralnih surovin se mora zagotoviti, da se zaradi iskanja ne povzroči škoda tretjim osebam.
(2)
Pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin v določenem raziskovalnem prostoru se mora na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobiti dovoljenje za raziskovanje.
(3)
Pred začetkom izkoriščanja mineralnih surovin v določenem pridobivalnem prostoru se mora na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobiti koncesijo za izkoriščanje.
(4)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se izkoriščanje geotermičnih energetskih virov z reinjektiranjem, kadar sta črpalna in povratna vrtina globoki manj kot 30 metrov, izkoriščanje geotermičnih energetskih virov z geokolektorjem in izkoriščanje geotermičnih energetskih virov z geosondo, izvajajo brez koncesije po tem zakonu.
6. člen
(pogoji za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje)
(1)
Dovoljenje za raziskovanje in rudarsko pravico za izkoriščanje lahko na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, pridobi pravna ali fizična oseba:
-
ki ima sedež v državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije ter v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice) oziroma je državljan države pogodbenice, in
-
ki ni iz države pogodbenice, ampak iz tretje države, vendar samo, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če ima interesent, ki je iz tretje države, sedež oziroma bivališče v Republiki Sloveniji in v svoji državi lahko opravlja dejavnost pod enakimi ali podobnimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru sedeža pravne osebe oziroma bivališča fizične osebe v več tretjih državah se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka po tem zakonu ni mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov s hidravličnim lomljenjem ali z namenom vbrizgavanja in shranjevanja ogljikovega dioksida.
(3)
Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ne more pridobiti pravna ali fizična oseba:
1.
ki nima poravnanih dospelih obveznosti iz davkov, prispevkov za socialno varnost in drugih obveznih dajatev,
2.
ki nima poravnanih dospelih obveznosti iz dajatev, ki jih določa ta zakon in so v zvezi s prejšnjim izvajanjem rudarskih del,
3.
zoper katero je bil začet predhodni ali glavni postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, ali
4.
ki je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje v zvezi z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin ali za kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine, ali če je za takšna kazniva dejanja pravnomočno obsojen njen zakoniti zastopnik.
(4)
Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pridobi po uradni dolžnosti.
7. člen
(pogoji za zagotavljanje varnosti in zdravja pri izvajanju rudarskih del)
(1)
Za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri izvajanju rudarskih del se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, če ni za izvajanje določene vrste rudarskih del s tem zakonom določeno drugače.
(2)
V primerih, ko se za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri izvajanju določene vrste rudarskih del uporabljajo določbe tega zakona, raven zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev pri takšnih delih ne sme biti nižja od ravni, določene z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.
II. del – UPRAVLJANJE Z MINERALNIMI SUROVINAMI
1. Opredelitev upravljanja
8. člen
(pristojnost in načini upravljanja z mineralnimi surovinami)
(1)
Upravljanje z mineralnimi surovinami je v pristojnosti Republike Slovenije, ki ureja, načrtuje, dovoljuje in nadzira iskanje, raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin in v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki lahko v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, določajo območja, namenjena rudarstvu.
(2)
Upravljanje z mineralnimi surovinami v pristojnosti Republike Slovenije se zagotavlja:
1.
s pripravo, sprejetjem in izvajanjem strategije Republike Slovenije o ravnanju z mineralnimi surovinami (v nadaljnjem besedilu: državna rudarska strategija),
2.
z odločanjem o podelitvi rudarske pravice za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin,
3.
z vzpostavitvijo, vodenjem in vzdrževanjem zbirke rudarskih podatkov,
4.
z izvajanjem geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu, in
5.
z izvajanjem drugih ukrepov skladno s tem zakonom.
(3)
Upravljanje z mineralnimi surovinami v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti se zagotavlja s pripravo in sprejemanjem prostorskih aktov, s katerimi se določajo območja, namenjena izkoriščanju mineralnih surovin in prostorski izvedbeni pogoji za njihovo izkoriščanje (v nadaljnjem besedilu: prostorski akti, namenjeni rudarstvu).
2. Državna rudarska strategija
9. člen
(namen in vsebina državne rudarske strategije)
(1)
Državna rudarska strategija je temeljni dokument, s katerim se določijo cilji, usmeritve in pogoji za usklajeno raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin v Republiki Sloveniji, najvišja možna stopnja njihovega izkoriščanja in pogoji za njihovo smotrno izkoriščanje.
(2)
Z državno rudarsko strategijo se lahko opredeli izkoriščanje določene vrste mineralne surovine, ki so edini vir ali v primerni kakovosti niso zelo razširjene, ali pa so potrebne za izvajanje javne koristi, določene z drugim zakonom, kot strateško pomembne za gospodarski in družbeni razvoj Republike Slovenije.
(3)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se po tem zakonu šteje, da je izkoriščanje geoenergetskih surovin strateškega pomena za gospodarski in družbeni razvoj Republike Slovenije.
10. člen
(sprejem državne rudarske strategije)
Državno rudarsko strategijo sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministra oziroma ministrice, pristojne za rudarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za rudarstvo).
11. člen
(izvajanje državne rudarske strategije)
(1)
Državna rudarska strategija je strokovna podlaga pri izdelovanju in sprejemanju dokumentov urejanja prostora.
(2)
Samoupravne lokalne skupnosti morajo za svoja območja izdelati rudarsko-geološke študije in na njihovi podlagi, skladno z državno rudarsko strategijo, v svojih razvojnih dokumentih načrtovati potrebe in način oskrbe z mineralnimi surovinami in jih vključevati v prostorske akte, namenjene rudarstvu.
12. člen
(mineralne surovine v javnem interesu)
(1)
Če so določene vrste mineralnih surovin z državno rudarsko strategijo opredeljene kot strateško pomembne za Republiko Slovenijo, njihova ležišča pa so na območjih, na katerih bi bilo mogoče s pomočjo njihovega izkoriščanja pospešiti njihov gospodarski in družbeni razvoj, zmanjšati transportne stroške zaradi njihove uporabe ter stabilizirati trg takšne mineralne surovine ali proizvodov, odvisnih od nje, se po tem zakonu šteje, da je raziskovanje in izkoriščanje takšnih mineralnih surovin na območjih, koder so ležišča takšnih mineralnih surovin, v javnem interesu.
(2)
Območja iz prejšnjega odstavka z uredbo določi vlada na predlog ministra, pristojnega za rudarstvo.
(3)
Minister, pristojen za rudarstvo, predlaga vladi izdajo uredbe iz prejšnjega odstavka, če na podlagi obrazloženega in utemeljenega predloga ene ali več samoupravnih lokalnih skupnosti ali na podlagi poprej opravljene analize ugotovi, da bo mogoče s pomočjo izkoriščanja določene vrste mineralne surovine na določenem območju zagotoviti pospešen gospodarski in družbeni razvoj.
(4)
Zaradi zmanjševanja energetske odvisnosti Republike Slovenije od uvoza energentov se ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena po tem zakonu šteje, da je raziskovanje in izkoriščanje geoenergetskih surovin na celotnem ozemlju Republike Slovenije v javnem interesu.
3. Rudarska knjiga
13. člen
(rudarska knjiga)
(1)
Rudarska knjiga je spletni računalniški program, ki ga sestavljajo zbirka rudarskih podatkov, evidence in različne aplikacije za pripravo in oddajo vlog ter obrazcev, predvidenih s tem zakonom.
(2)
Rudarsko knjigo vodi in vzdržuje Geološki zavod Slovenije.
14. člen
(zbirka rudarskih podatkov)
(1)
Zbirka rudarskih podatkov je elektronska zbirka podatkov s področja rudarstva, ki vsebuje:
1.
podatke o pravnih in fizičnih osebah, ki jim je bila podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje (pri pravni osebi in samostojnem podjetniku posamezniku podatek o firmi in sedežu ter matična in davčna številka, pri fizični osebi, ki ni samostojni podjetnik posameznik, pa ime, priimek, enotna matična številka občana ter stalni in začasni naslov), z ustreznim razlikovanjem med tistimi, ki rudarsko pravico še imajo, in tistimi, ki jim je rudarska pravica prenehala;
2.
elektronske kopije ali spletne povezave na izdane koncesijske akte;
3.
elektronske kopije izvršljivih upravnih aktov, koncesijskih pogodb in drugih listin, ki se v skladu s tem zakonom izdajajo v zvezi s pridobitvijo, izvajanjem, odvzemom, ugasnitvijo in prenehanjem rudarske pravice za raziskovanje oziroma izkoriščanje ter zapustitvijo rudnika;
4.
kartografske prikaze raziskovalnih in pridobivalnih prostorov s podeljeno rudarsko pravico;
5.
kartografske prikaze bivših raziskovalnih in pridobivalnih prostorov, za katere rudarska pravica ni več podeljena ali je prenehalo veljati dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin, izdano na podlagi določb zakonov, ki so urejali rudarstvo pred uveljavitvijo Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99); v zbirki rudarskih podatkov mora biti urejeno ustrezno razlikovanje teh prostorov od raziskovalnih in pridobivalnih prostorov z veljavno rudarsko pravico (posebna oznaka, evidentiranje v različnih modulih ipd.);
6.
elektronske kopije načrtov opuščenih podzemnih prostorov, objektov in infrastrukture, s poudarkom na tistih, ki so ostali odprti;
7.
prikaz prostorov in objektov iz 4., 5. in 6. točke tega odstavka ter drugih pomembnih dejstev na katastrski podlagi;
8.
druge podatke in elektronske kopije listin v zvezi z raziskovalnimi in pridobivalnimi prostori, kot so različna dovoljenja, elaborati in potrdila o zalogah in virih mineralnih surovin, elaborati pridobivalnih prostorov, geodetski in jamomerski načrti, poročila, priglasitve osnov za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo ter s tem v zvezi izdani upravni akti, rudarska tehnična dokumentacija, zapisniki tehničnih pregledov;
9.
fotografije raziskovalnih in pridobivalnih prostorov, nelegalnih in opuščenih kopov, nahajališč mineralnih surovin in podobnega;
10.
podatke o nelegalnih in opuščenih kopih, rudnikih in rudnih pojavih, premogovnikih in pojavih premoga, odlagališčih rudarskih odpadkov, nahajališčih mineralnih surovin;
11.
podatke o izvedenih raziskavah in rezultatih raziskav, odvzetih vzorcih in njihovih lastnostih;
12.
geološke, geomehanske, hidrogeološke in druge montangeološke podatke o nahajališčih in pridobivalnih prostorih;
13.
različne tabelarične, grafične in kronološke prikaze podatkov o zalogah in pridobljenih količinah mineralne surovine, izdanih splošnih in posamičnih pravnih aktov za posamezen pridobivalni prostor, nosilcih rudarske pravice in podobno;
14.
podatke o veljavnih predpisih in predpisih, ki se na podlagi zakona, ki ureja rudarstvo, še uporabljajo na področju rudarstva;
15.
zapisnike in upravne akte iz inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov po tem zakonu ter podatke o izdanih ukrepih in globah;
16.
druge neosebne podatke s področja rudarstva, ki se nanašajo na nahajališča mineralnih surovin, raziskovalne in pridobivalne prostore, nosilce rudarskih pravic in inšpekcijsko nadzorstvo.
(2)
Podatki iz prejšnjega odstavka, ki imajo po zakonu, ki ureja informacije javnega značaja, status informacije javnega značaja, se vodijo kot javna knjiga in se objavijo na svetovnem spletu tako, da so prosto dostopni. Enotna matična številka občana, davčna številka ter stalni in začasni naslov fizične osebe niso informacije javnega značaja.
(3)
Podatki, ki skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne podatke, se zbirajo za namen identifikacije obstoječih in nekdanjih nosilcev rudarskih pravic in se hranijo trajno.
(4)
Neposreden spletni vpogled in uporaba podatkov iz zbirke rudarskih podatkov, ki se ne štejejo za informacijo javnega značaja, se zaradi ekonomičnosti in pospešitve postopkov, nadzora nad izvajanjem določb tega zakona in ukrepanja v primeru kršitev omogoči uradnim osebam ministrstva, pristojnega za rudarstvo, ki so pooblaščene za vodenje in odločanje v zadevah s področja rudarstva, pristojnim rudarskim inšpektorjem, na njihovo zahtevo pa tudi zakonitim zastopnikom in pooblaščenim osebam nosilca rudarske pravice (vsakemu samo za njegov raziskovalni ali pridobivalni prostor). Za dostop do teh podatkov morajo upravičene osebe pri upravljavcu zbirke rudarskih podatkov opraviti registracijo. Dostopi do teh podatkov se beležijo.
15. člen
(vpis v zbirko rudarskih podatkov in izbris iz nje)
(1)
Vpis v zbirko rudarskih podatkov in izbris iz nje izvaja po javnem pooblastilu Geološki zavod Slovenije. Vpis in izbris se izvaja po uradni dolžnosti.
(2)
Vpis, sprememba vpisa in izbris iz prvega odstavka 14. člena tega zakona se izvaja na podlagi:
1.
podatkov in upravnih aktov, izdanih na podlagi določb tega zakona v zvezi z raziskovanjem, izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja mineralnih surovin ter prenehanjem pravic in obveznosti,
2.
v Uradnem listu Republike Slovenije objavljenih koncesijskih aktov,
3.
v Uradnem listu Republike Slovenije ali uradnem glasilu Evropske unije objavljenih javnih razpisov,
4.
sklenjenih koncesijskih pogodb,
5.
sprememb pravic neposredno na podlagi tega zakona,
6.
podatkov o začasnih ukrepih za zavarovanje prostorskega načrtovanja skladno z zakonom, ki ureja urejanje prostora,
7.
priglasitvenih obrazcev, poročil in elaboratov, ki jih morajo zavezanci predložiti na podlagi določb tega zakona,
8.
zapisnikov in izdanih upravnih aktov pristojnih inšpektorjev,
9.
podatkov iz drugih javnih zbirk podatkov,
10.
terenskih ogledov in poročil Geološkega zavoda Slovenije,
11.
ortofoto posnetkov,
12.
geodetskih kart in podatkov,
13.
arhivskih podatkov,
14.
podatkov študij,
15.
podatkov iz rudarske tehnične dokumentacije,
16.
drugih javno dostopnih podatkov.
(3)
Fotografije iz 9. točke prvega odstavka 14. člena tega zakona se lahko pridobijo iz arhivov, javno dostopnih spletnih objav ali od koncesionarja, lahko pa jih posnamejo pristojni inšpektorji v okviru izvajanja inšpekcijskega nadzora, Geološki zavod Slovenije pri izvajanju nalog na podlagi določb tega zakona, uradne osebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, v okviru tehničnih pregledov in drugih nalog v zvezi z nadzorom nad izvajanjem koncesijske pogodbe in podobno.
(4)
Podatki v zbirki rudarskih podatkov se redno pregledujejo, dopolnjujejo in posodabljajo.
16. člen
(evidence in aplikacije)
(1)
V javnem delu rudarske knjige se kot evidenca lahko vodi javni del imenika pooblaščenih oseb v rudarstvu iz četrtega odstavka 112. člena tega zakona. Vnos v evidenco izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ali na njegovo zahtevo Geološki zavod Slovenije.
(2)
V javnem delu rudarske knjige se kot evidence lahko vodijo tudi evidenca izvajalcev rudarskih del, evidenca rudarskih projektantov, evidenca rudarskih revidentov in druge evidence, ki jih je mogoče izdelati na podlagi tega zakona. Vnos v te evidence izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ali na njegovo zahtevo Geološki zavod Slovenije, na podlagi pisnega predloga pravne ali fizične osebe, ki izpolnjuje pogoje za vpis v evidenco, ki navede tudi kontaktne podatke, ki se lahko javno objavijo.
(3)
Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se objavljajo z namenom informiranja javnosti o pravnih in fizičnih osebah, ki lahko opravljajo storitve s področja rudarstva.
(4)
Javni del rudarske knjige lahko vsebuje tudi aplikacije za pripravo in oddajo vlog, ki jih predvideva ta zakon, obrazcev za priglasitev osnov za odmero rudarske koncesnine in sredstev za sanacijo ter obrazcev za poročanje o zalogah in virih mineralnih surovin, informacije o stanju vlog v upravnih in drugih postopkih (npr. pri sklepanju koncesijskih pogodb) in podobno. Za vstop v takšne aplikacije se je treba predhodno registrirati pri upravljavcu zbirke rudarskih podatkov, dovoli pa se lahko samo tistim vlagateljem vlog, imetnikom rudarskih pravic ter njihovim zakonitim zastopnikom in pooblaščencem, na katere se konkretna vloga, priglasitev ali poročilo nanaša. Dostopi do aplikacij se beležijo.
4. Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu
17. člen
(rudarska javna služba in javno pooblastilo)
(1)
Geološka dejavnost, namenjena rudarstvu, se izvaja kot javna služba državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: rudarska javna služba) in po javnem pooblastilu.
(2)
Geološko dejavnost, namenjeno rudarstvu, izvaja Geološki zavod Slovenije.
18. člen
(naloge Geološkega zavoda Slovenije)
(1)
Geološki zavod Slovenije opravlja naslednje naloge:
1.
izdeluje strokovne podlage za državno rudarsko strategijo;
2.
izvaja naloge državnega nosilca urejanja prostora za področje rudarstva v zvezi z občinskim prostorskim načrtovanjem, razen v primerih, ko se občinsko prostorsko načrtovanje izvaja v vplivnih območjih državnega prostorskega načrtovanja;
3.
za ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pripravlja strokovne podlage za smernice in mnenja na področju rudarstva v zvezi z državnim prostorskim načrtovanjem in občinskim prostorskim načrtovanjem v vplivnem območju državnega prostorskega načrtovanja;
4.
vodi in vzdržuje rudarsko knjigo;
5.
prevzema vzorce, ki se jih pridobi pri raziskovanju mineralnih surovin, in rudarsko tehnično dokumentacijo, ki je bila pred zaprtjem rudnikov uporabljena pri izkoriščanju mineralnih surovin;
6.
izvaja prospekcijo terena, geološko vzorčenje, kartiranje, oceno stanja zalog in virov mineralnih surovin ter stanja terena in rudarskih del za potrebe nalog iz 1. do 4. točke tega odstavka ali po napotilu ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za potrebe odločanja v postopkih, ki jih vodi, in potrebe nadzora nad izvajanjem rudarske pravice.
(2)
Naloge iz 1., 3. in 5. točke prejšnjega odstavka opravlja Geološki zavod Slovenije kot javno službo, naloge iz 2. in 4. točke prejšnjega odstavka po javnem pooblastilu, naloge iz 6. točke prejšnjega odstavka pa kot javno službo in po napotilu ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
(3)
Nosilec rudarske pravice ali lastnik zemljišča, če rudarska pravica ni podeljena, mora Geološkemu zavodu Slovenije dovoliti dostop v pridobivalni prostor ali na zemljišče z namenom izvajanja nalog iz 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena ter za potrebe izdelave državnih geoloških kart. Geološki zavod Slovenije naloge izvaja tako, da ne povzroča škode.
(4)
Geološki zavod Slovenije nosilca rudarske pravice ali lastnika zemljišča obvesti o času izvajanja dejavnosti iz prejšnjega odstavka in mu posreduje rezultate opravljenih del v obliki renovelirane geološke karte ali v obliki poročil o dodatno opravljenih raziskavah.
(5)
Zainteresiranim pravnim in fizičnim osebam se izdajajo izpisi, prerisi, kopije in drugi podatki, s katerimi razpolaga Geološki zavod Slovenije in jih pridobiva ob izvajanju nalog iz 6. točke prvega odstavka tega člena.
(6)
Za pridobljene podatke iz prejšnjega odstavka se plačajo materialni stroški njihovega posredovanja po ceniku, ki ga izdela Geološki zavod Slovenije in objavi na svoji spletni strani.
(7)
Z namenom sprotnega posodabljanja geoloških in drugih z geologijo povezanih evidenc ministrstvo, pristojno za rudarstvo, Geološkemu zavodu Slovenije najmanj enkrat mesečno pošilja elaborate o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov, ki jih morajo po končanem raziskovanju izdelati nosilci dovoljenja za raziskovanje oziroma jih morajo med izkoriščanjem izdelati nosilci rudarskih pravic za izkoriščanje, ter podatke, ki jih pridobi v postopkih izdaje dovoljenj za raziskovanje, v postopkih podeljevanja rudarskih pravic za izkoriščanje in drugih postopkih.
19. člen
(nadzor nad izvajanjem geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu)
(1)
Nadzor nad izvajanjem geološke dejavnosti, namenjene rudarstvu, izvaja ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
(2)
Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da Geološki zavod Slovenije nalog iz prejšnjega člena ne opravlja v skladu s tem zakonom, mu naloži odpravo pomanjkljivosti ali nepravilnosti in določi rok za izvedbo teh dejanj.
5. Udeleženci v rudarstvu
20. člen
(nosilec dovoljenja za raziskovanje)
Dovoljenje za raziskovanje lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona.
21. člen
(nosilec rudarske pravice za izkoriščanje)
Rudarsko pravico za izkoriščanje lahko pridobi pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona.
22. člen
(izvajalec rudarskih del)
(1)
Dejavnost izvajanja rudarskih del sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki ima sedež oziroma stalno bivališče v Republiki Sloveniji ter v sodni register vpisano dejavnost rudarstva oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri organu, pristojnem za javnopravne evidence (v nadaljnjem besedilu: domači izvajalec rudarskih del) in ki ima v času, ko izvaja rudarska dela s pogodbo o zaposlitvi ali s pogodbo o delu zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehničnega vodjo rudarskih del.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko izvajalec rudarskih del s sedežem oziroma z bivališčem zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji izvajalec rudarskih del) opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del pod enakimi pogoji, kakor so s tem zakonom določeni za domače izvajalce rudarskih del in pod naslednjimi pogoji:
-
tuji izvajalec rudarskih del s sedežem oziroma z bivališčem v državah pogodbenicah lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del, če izpolnjuje pogoje za zakonito opravljanje te dejavnosti v državi sedeža oziroma bivališča;
-
tuji izvajalec rudarskih del s sedežem v tretji državi lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je pogoj materialne vzajemnosti izpolnjen, če v svoji državi lahko opravlja dejavnost izvajanja rudarskih del pod enakimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja to dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru, ko ima tuji izvajalec rudarskih del sedež v več tretjih državah, se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.
(3)
Kot izvajalec rudarskih del lahko nastopa tudi nosilec dovoljenja za raziskovanje ali nosilec rudarske pravice za izkoriščanje, če izpolnjuje pogoje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.
(4)
Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti izvajanja rudarskih del ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija.
23. člen
(rudarski projektant)
(1)
Dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije sme opravljati domača pravna ali fizična oseba, ki ima sedež oziroma stalno bivališče v Republiki Sloveniji ter v sodni register vpisano dejavnost projektiranja in tehničnega svetovanja s področja rudarstva oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri pristojnem organu za javnopravne evidence (v nadaljnjem besedilu: domači rudarski projektant) in ki ima v času, ko izdeluje rudarske projekte, v odvisnosti od vrste načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt, s pogodbo o zaposlitvi ali s pogodbo o delu zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega projektanta.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko rudarski projektant s sedežem oziroma z bivališčem zunaj Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuji rudarski projektant) opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije pod enakimi pogoji, kakor so s tem zakonom določeni za domače rudarske projektante in pod naslednjimi pogoji:
-
tuji rudarski projektant s sedežem oziroma z bivališčem v državah pogodbenicah, lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije v vseh statusnopravnih oblikah, če izpolnjuje pogoje za zakonito opravljanje te dejavnosti v državi sedeža oziroma bivališča;
-
tuji rudarski projektant s sedežem v tretji državi, lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije, če je izpolnjen pogoj materialne vzajemnosti. Šteje se, da je pogoj materialne vzajemnosti izpolnjen, če v svoji državi lahko opravlja dejavnost izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije pod enakimi pogoji, pod katerimi lahko opravlja to dejavnost v Republiki Sloveniji. V primeru, ko ima tuji projektant sedež v več tretjih državah se pri ugotavljanju vzajemnosti upošteva pravni red tiste države, ki je najstrožji.
(3)
Geološko dokumentacijo v rudarstvu lahko izdeluje pravna ali fizična oseba, ki poleg pogojev iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena izpolnjuje tudi pogoj, da ima v sodni register vpisano oziroma pri organu, pristojnem za javnopravne evidence priglašeno dejavnost geodetskega, geološkega, geofizikalnega, geokemičnega in drugega opazovanja, meritev in kartiranja (v nadaljnjem besedilu: geološki projektant).
(4)
Kot rudarski in geološki projektant lahko nastopa tudi nosilec dovoljenja za raziskovanje, nosilec rudarske pravice za izkoriščanje ali izvajalec rudarskih del, če izpolnjuje s tem členom predpisane pogoje za rudarskega oziroma geološkega projektanta.
(5)
Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti izdelovanja rudarske tehnične dokumentacije ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija.
24. člen
(rudarski revident)
(1)
Revizijo rudarskih projektov sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za rudarskega projektanta in ki ima v času, ko revidira rudarski projekt, v odvisnosti od vrste načrtov, ki sestavljajo rudarski projekt, zagotovljeno sodelovanje najmanj ene osebe, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega revidenta.
(2)
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko opravlja revizijo rudarskih projektov s svojimi zaposlenimi tudi visokošolski oziroma drug javni zavod, ki opravlja raziskovalno ali izobraževalno dejavnost s področja rudarstva ali geotehnologije, če zaposleni pri njem izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega rudarskega revidenta.
(3)
Rudarski revident ne sme opraviti revizije rudarskih projektov, pri katerih izdelavi je sodeloval kot rudarski projektant.
(4)
Izpolnjevanje s tem členom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti revidiranja rudarskih projektov ugotavlja pristojna rudarska inšpekcija.
III. del – RAZISKOVANJE MINERALNIH SUROVIN
1. Dovoljenje za raziskovanje
25. člen
(javni razpis za izdajo rudarskega dovoljenja za raziskovanje)
(1)
Dovoljenje za raziskovanje določene vrste mineralne surovine na določenem raziskovalnem prostoru in za določeno časovno obdobje se lahko izda samo na podlagi poprej izvedenega javnega razpisa.
(2)
Odločitev o izvedbi javnega razpisa sprejme ministrstvo, pristojno za rudarstvo, na podlagi ugotovitve o interesu gospodarsko utemeljenega izkoriščanja mineralne surovine ali na podlagi vloge, ki jo pri ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, vloži posamezna zainteresirana pravna ali fizična oseba.
(3)
V vlogi za objavo javnega razpisa za izdajo dovoljenja za raziskovanje mora zainteresirana pravna ali fizična oseba:
1.
navesti firmo, poslovni naslov, matično in davčno številko, če gre za pravno osebo ali samostojnega podjetnika,
2.
navesti ime, priimek, naslov stalnega in začasnega prebivališča, če ga ima, enotno matično številko občana ali drugo nacionalno identifikacijsko številko in državo rojstva, če gre za fizično osebo, ki ni samostojni podjetnik,
3.
navesti vrsto mineralnih surovin, ki jih želi raziskovati,
4.
navesti predlog imena raziskovalnega prostora,
5.
navesti številko, katastrsko občino in občino zemljiških parcel, na katere se vloga nanaša,
6.
priložiti geodetski načrt, ki ga izdela pooblaščeno geodetsko podjetje in zanj izda certifikat geodetskega načrta, s prikazom in navedbo koordinat točk, ki raziskovalni prostor omejujejo, podanih v državnem koordinatnem sistemu, kadar v raziskovalni prostor niso vključene samo parcele v celoti, in navedbo površine raziskovalnega prostora,
7.
navesti količino in vrsto raziskovalnih del, ki jih namerava izvesti,
8.
navesti predlog obdobja, za katero naj se izda dovoljenje za raziskovanje, v skladu s prvim odstavkom 27. člena tega zakona.
(4)
Ministrstvo objavi javni razpis na podlagi vloge iz prejšnjega odstavka pod pogoji, da:
1.
vlagatelj izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona,
2.
predlagano raziskovanje ni v nasprotju z državno rudarsko strategijo,
3.
je izpolnjen pogoj iz petega odstavka 26. člena tega zakona, kadar se vloga nanaša na raziskovalni prostor, za katerega je že podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje.
(5)
Javni razpis za izdajo dovoljenja za raziskovanje ogljikovodikov se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in uradnem glasilu Evropske unije najmanj 90 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na razpis. Javni razpis za izdajo dovoljenja za raziskovanje drugih mineralnih surovin se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najmanj 30 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na razpis.
(6)
Vsebino javnega razpisa predpiše vlada, vsebovati pa mora predvsem:
1.
način in rok prijave,
2.
opredelitev mej raziskovalnega prostora,
3.
navedbo mineralne surovine, ki je predmet javnega razpisa,
4.
navedbo, da se v primeru dveh ali več veljavnih prijav na javni razpis postopek izbora nosilca rudarske pravice za raziskovanje izvede kot dražba, na kateri vlagatelji veljavnih prijav na javni razpis s svojimi ponudbami o višini plačila nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin konkurirajo za nosilca dovoljenja za raziskovanje,
5.
začetek in čas trajanja rudarske pravice za raziskovanje,
6.
zahtevo po predložitvi brezpogojne, na prvi poziv plačljive bančne garancije za odpravo škode, ki bo nastala zaradi raziskovanja, in izvedbi sanacije raziskovalnega prostora, in sicer v višini stroškov sanacije po končanem raziskovanju, kot izhaja iz revidiranega rudarskega projekta za pridobitev dovoljenja za raziskovanje, čas njene veljavnosti pa mora biti najmanj eno leto daljši, kot je čas veljavnosti dovoljenja za raziskovanje,
7.
opis postopka za izbiro nosilca dovoljenja za raziskovanje,
8.
način obveščanja prijaviteljev o poteku postopka,
9.
rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri nosilca dovoljenja za raziskovanje in
10.
odgovorne osebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za dajanje informacij med potekom postopka javnega razpisa.
(7)
Prijavitelj mora v prijavi na javni razpis navesti:
1.
firmo, poslovni naslov, matično in davčno številko, če gre za pravno osebo ali samostojnega podjetnika,
2.
ime in priimek, naslov stalnega in začasnega prebivališča, če ga ima, enotno matično številko občana ali drugo nacionalno identifikacijsko številko in državo rojstva, če gre za fizično osebo, ki ni samostojni podjetnik, in
3.
javni razpis, na katerega se prijavlja.
(8)
Po prejetju prijav ministrstvo, pristojno za rudarstvo, naprej preveri, ali so prijave pravočasne ter ali prijavitelji izpolnjujejo s 6. členom tega zakona predpisane pogoje za pridobitev dovoljenja za raziskovanje (v nadaljnjem besedilu: upravičeni prijavitelji). V nasprotnem primeru ministrstvo prijavo zavrže.
(9)
Šteje se, da javni razpis uspe, če prijavo odda najmanj en upravičeni prijavitelj. Takemu prijavitelju ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda odločbo o izbiri kandidata za nosilca dovoljenja za raziskovanje.
(10)
V primeru, če oddata prijavo dva ali več upravičenih prijaviteljev, se postopek izbora nosilca rudarske pravice za raziskovanje izvede kot dražba, na kateri kandidati s svojimi ponudbami o višini plačila nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin konkurirajo za nosilca dovoljenja za raziskovanje.
25.a člen
(dražba za izbor nosilca rudarske pravice za raziskovanje)
(1)
Dražba za izbor nosilca rudarske pravice za raziskovanje se začne z vabilom, ki ga ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pošlje z osebno vročitvijo vsem upravičenim prijaviteljem. V vabilu ministrstvo navede datum, čas in kraj dražbe ter druge podatke, pomembne za izvedbo dražbe. V vabilu ministrstvo upravičene prijavitelje posebej opozori na to, da se bo v primeru, če se dražbe ne bi udeležili, štelo, da se strinjajo s kandidatom, ki bo na dražbi izbran za nosilca dovoljenja za raziskovanje. Če upravičeni prijavitelj, njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec med postopkom spremeni sedež oziroma naslov, ki ga je navedel v prijavi na javni razpis ali pooblastilu, pa tega ne sporoči ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, ministrstvo opravi vročitev vabila na dražbo z javnim naznanilom, ki ga objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava. Vročitev šteje za opravljeno osmi dan od objave na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava.
(2)
Upravičeni prijavitelj, ki je bil pravilno vabljen na dražbo, in se dražbe ne udeleži, dve leti od dneva dražbe ne more vložiti nove vloge za objavo javnega razpisa za izdajo dovoljenja za raziskovanje, se prijaviti na javni razpis za izdajo rudarskega dovoljenja za raziskovanje, ali sodelovati na dražbi za izbor nosilca rudarske pravice za raziskovanje. Ministrstvo vodi evidenco o upravičenih prijaviteljih, ki se niso udeležili dražbe.
(3)
V primeru, ko je prijavitelj iz prvega odstavka tega člena fizična oseba, ki ni samostojni podjetnik, se lahko dražbe udeleži sam, ali od njega pooblaščena oseba. V primeru, da je prijavitelj pravna oseba ali samostojni podjetnik, se dražbe lahko udeleži zakoniti zastopnik prijavitelja ali od njega pooblaščena oseba. V primeru, da se dražbe udeleži pooblaščenec prijavitelja, lahko dražbi prisostvuje tudi prijavitelj ali njegov zakoniti zastopnik. Osebe, ki bodo sodelovale na dražbi, morajo svojo identiteto izkazati z veljavnim osebnim dokumentom, pooblaščenci pa morajo predložiti tudi overjeno pisno pooblastilo upravičenega prijavitelja. Overitev pooblastila ni potrebna, če dražbi prisostvuje tudi upravičeni prijavitelj ali njegov zakoniti zastopnik.
(4)
Dražbo vodi komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za rudarstvo. V komisijo se imenuje najmanj tri člane, od katerih je eden imenovan za predsednika in eden za namestnika predsednika. Člani komisije se imenujejo izmed uradnikov ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Dražbo je mogoče izvesti, če sta na dražbi prisotna vsaj dva od imenovanih članov, od katerih je eden predsednik ali namestnik predsednika. V nasprotnem primeru dražbe ni mogoče izvesti in se skladno s prvim odstavkom tega člena, prestavi na drug datum.
(5)
Dražba se prične s predstavitvijo predmeta draženja, izklicne višine ponudbe, stopnje dvigovanja ponudbe in pravil draženja, draženje pa se začne v trenutku, ko to jasno naznani član komisije, ki vodi dražbo (v nadaljnjem besedilu: voditelj dražbe). Komisija iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti enotno merjenje časa draženja.
(6)
Izklicna višina ponudbe znaša 0 točk na hektar, stopnja dvigovanja ponudbe pa 500 točk na hektar, pri čemer se za vrednost točke upošteva vrednost točke po predpisu, ki ureja plačilo rudarske koncesnine.
(7)
Komisija o poteku dražbe piše zapisnik, v katerem navede tudi podatke o upravičenih prijaviteljih, ki se dražbe niso udeležili, prisotnih upravičenih prijaviteljih (v nadaljnjem besedilu: dražiteljih) in njihovih ponudbah ter ugotovitev, katera ponudba je najugodnejša in kdo jo je podal.
(8)
Šteje se, da je dražba uspela, če je bila na njej dana vsaj ena veljavna ponudba, ali če je višina nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin določena skladno z devetim ali desetim odstavkom tega člena. V drugih primerih se šteje, da dražba ni uspela in se lahko ponovi, če ni za isti raziskovalni prostor ali njegov del do oddaje besedila javnega razpisa v objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ali uradnem glasilu Evropske unije vložena nova vloga za objavo javnega razpisa za izdajo dovoljenja za raziskovanje. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana naslednja višja ponudba. Draženje je končano, če v roku pet minut od znaka za začetek draženja noben dražitelj ni zvišal izklicne višine ponudbe ali ko je od zadnje najvišje ponudbe poteklo pet minut. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče podati, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Morebitne ugovore reši voditelj dražbe takoj.
(9)
Če noben od dražiteljev ne zviša izklicne višine ponudbe se šteje, da je najugodnejšo ponudbo podal tisti dražitelj, ki je vložil vlogo za objavo javnega razpisa za izdajo dovoljenja za raziskovanje, če vlagatelj na dražbi ne sodeluje pa tisti dražitelj, katerega prijavo na javni razpis je ministrstvo prejelo prej, ne glede na vrsto prenosa pošiljke.
(10)
Če se dražbe udeleži samo en dražitelj, se mu za višino nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin določi izklicna višina ponudbe 0 točk na hektar.
(11)
Komisija zapisnik vroči uradni osebi, ki vodi postopek izdaje dovoljenja za raziskovanje, najkasneje v roku treh delovnih dni od zaključka dražbe.
(12)
Po končani dražbi odloči o izbiri kandidata za nosilca dovoljenja za raziskovanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo, ki jo vroči izbranemu kandidatu in vsem ostalim upravičenim prijaviteljem. Upravičeni prijavitelj, ki je bil pravilno vabljen na dražbo, in se dražbe ni udeležil, ne more izpodbijati odločbe o izbiri kandidata za nosilca dovoljenja za raziskovanje.
(13)
Minister, pristojen za rudarstvo, podrobneje predpiše sestavo in naloge komisije za izvedbo dražbe, vsebino vabila na dražbo, roke in način izvedbe posameznih dejanj v zvezi z dražbo, potek dražbe, način identificiranja dražiteljev, vsebino zapisnika o dražbi in način vodenja evidence o upravičenih prijaviteljih, ki se niso udeležili dražbe.
26. člen
(rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in dovoljenje za raziskovanje)
(1)
Izbrani kandidat iz devetega odstavka 25. člena ali dvanajstega odstavka 25.a člena tega zakona mora v roku treh mesecev od vročitve odločbe o izbiri kandidata za nosilca dovoljenja za raziskovanje ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, predložiti revidirani rudarski projekt za pridobitev dovoljenja za raziskovanje. Ministrstvo preveri:
1.
ali ima rudarski projekt sestavine, predpisane s tem zakonom oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi,
2.
ali je rudarski projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za rudarskega projektanta ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni rudarski projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega rudarskega projektanta,
3.
ali je bila opravljena revizija rudarskega projekta ter ali so rudarski revident in odgovorni rudarski revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za rudarskega revidenta in odgovornega rudarskega revidenta.
(2)
Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da je rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje izdelan v skladu s prejšnjim odstavkom, ga zapečati ter potrdi s podpisom uradne osebe in žigom organa, v nasprotnem zahteva popravo oziroma dopolnitev rudarskega projekta. Potrjeni rudarski projekt je sestavni del dovoljenja za raziskovanje.
(3)
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda dovoljenje za raziskovanje po pravnomočnosti odločbe o izbiri kandidata za nosilca dovoljenja za raziskovanje.
(4)
Izrek dovoljenja za raziskovanje mora vsebovati:
1.
podatke o pravni ali fizični osebi, ki je postala nosilec dovoljenja za raziskovanje,
2.
vrsto mineralnih surovin, ki se lahko raziskujejo,
3.
ime raziskovalnega prostora,
4.
opis meje in navedbo površine raziskovalnega prostora,
5.
navedbo potrjenega rudarskega projekta, na katerega se dovoljenje nanaša,
6.
količino in vrsto raziskovalnih del, ki se morajo izvesti,
7.
količino mineralne surovine, ki se lahko izkoplje oziroma izčrpa iz ležišča za namen geoloških in tehnoloških raziskav ter ugotavljanja pogojev za morebitno poznejše izkoriščanje,
8.
pogoje in omejitve, ki se morajo upoštevati pri raziskovanju mineralnih surovin, ter način izvajanja raziskovalnih rudarskih del (raziskovalni izkop, raziskovalni jašek ali raziskovalna vrtina),
9.
čas oziroma navedbo datuma, ko se mora začeti raziskovanje mineralne surovine,
10.
naslove in druge podatke organov oziroma služb, ki se jim mora prijaviti začetek raziskovalnih rudarskih del,
11.
zahtevo po izvedbi sanacije posameznih lokacij raziskovalnega prostora, na katerih se bodo izvajala raziskovalna dela, če se na njih z raziskovanjem ne bi ugotovili ustrezne zaloge oziroma viri mineralnih surovin in se zato po prenehanju raziskovanja te zaloge oziroma viri mineralnih surovin ne bi izkoriščali,
12.
zahtevo po predložitvi bančne garancije za odpravo škode, ki bo nastala zaradi raziskovanja in izvedbo sanacije raziskovalnega prostora, v dveh mesecih od pravnomočnosti dovoljenja, sicer dovoljenje preneha veljati in rudarska pravica za raziskovanje ugasne,
13.
višino nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin in roke plačila za vsa leta veljavnosti dovoljenja, kadar je bil nosilec dovoljenja izbran z dražbo,
14.
način izdelave in vsebino elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru ter rok, v katerem se mora izdelati ta elaborat in predati ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, oziroma če se z raziskovanjem ne bi ugotovile ustrezne zaloge oziroma viri mineralnih surovin, rok, v katerem se mora izdelati in predati ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, zaključno poročilo o opravljenih raziskovalnih delih, in
15.
čas veljavnosti dovoljenja za raziskovanje mineralnih surovin.
(5)
Dovoljenje za raziskovanje se sme izdati tudi za raziskovalni prostor, za katerega je že podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje, če se nameravano raziskovanje nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice ne raziskuje ali ne izkorišča, in če dodatna rudarska pravica na istem raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru ne bo ovirala obstoječega raziskovanja oziroma izkoriščanja mineralnih surovin.
(6)
Pravnomočno dovoljenje za raziskovanje se pošlje v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravni lokalni skupnosti, na katere območju je raziskovalni prostor.
(7)
Nosilec dovoljenja za raziskovanje, ki je bil izbran z dražbo, postane z dnem pravnomočnosti dovoljenja za raziskovanje zavezanec za plačevanje nadomestila za raziskovanje, ki se med raziskovanjem, določenim z dovoljenjem za raziskovanje, plačuje v letnih zneskih. Znesek za prvo leto mora nosilec dovoljenja poravnati najkasneje v roku 30 dni od pravnomočnosti dovoljenja za raziskovanje, zneske za vsako naslednje leto pa najkasneje do istega datuma vsako naslednje leto veljavnosti dovoljenja za raziskovanje.
(8)
Sredstva, dobljena z vplačili nadomestil za raziskovanje, so v višini 50 odstotkov prihodek tiste samoupravne lokalne skupnosti, na katere območju leži raziskovalni prostor, v višini 50 odstotkov pa prihodek Republike Slovenije. V primeru, da se raziskovalni prostor nahaja na območju več samoupravnih lokalnih skupnosti, se plačilo razdeli glede na površino raziskovalnega prostora, ki leži na območju posamezne samoupravne lokalne skupnosti.
27. člen
(čas veljavnosti dovoljenj za raziskovanje)
(1)
Dovoljenja za raziskovanje se lahko izda za največ pet letno obdobje.
(2)
Časa veljavnosti dovoljenj za raziskovanje ni mogoče podaljšati, razen v primeru višje sile, ko se lahko čas veljavnosti rudarskega dovoljenja za raziskovanje podaljša za čas trajanja višje sile.
2. Pogoji za izvajanje raziskovanja
28. člen
(obveznosti pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin)
(1)
Z raziskovanjem mineralnih surovin se lahko začne na podlagi pravnomočnega dovoljenja za raziskovanje.
(2)
Pred začetkom raziskovanja mineralnih surovin mora nosilec dovoljenja za raziskovanje poskrbeti za revidirani rudarski projekt za izvedbo in sicer posebej za vsako lokacijo, na kateri namerava izvajati raziskovanje in v primeru, ko ni lastnik zemljišča, na katerem namerava izvesti raziskovanje mineralnih surovin, pridobiti pisno soglasje lastnika zemljišča.
(3)
Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora najmanj 15 dni pred začetkom raziskovalnih rudarskih del pristojni rudarski inšpekciji prijaviti začetek raziskovalnih rudarskih del, ki jih namerava izvesti na določenih lokacijah znotraj odobrenega raziskovalnega prostora, za vsak raziskovalni izkop, raziskovalni jašek in raziskovalno vrtino posebej. V prijavi mora navesti številko in datum dovoljenja za raziskovanje, na podlagi katerega je pridobil rudarsko pravico za raziskovanje, vrsto raziskovalnih del, ki jih namerava izvesti ter datum pričetka posameznih del, izvajalca posameznih rudarskih del in osebo, ki bo opravljala posle tehničnega vodje teh del.
(4)
Pri raziskovanju ogljikovodikov mora nosilec dovoljenja za raziskovanje v roku iz prejšnjega odstavka prijaviti poleg začetka raziskovalnih rudarskih del tudi njihovo dokončanje.
(5)
V roku iz tretjega odstavka tega člena mora nosilec dovoljenja za raziskovanje prijaviti začetek raziskovalnih rudarskih del tudi vsem organom oziroma službam, za katere je to tako določeno z dovoljenjem za raziskovanje oziroma tistim, ki so dali soglasje k rudarskemu projektu za raziskovanje in Geološkemu zavodu Slovenije.
(6)
Če nosilec dovoljenja za raziskovanje ne izpolnjuje s tem zakonom predpisanih pogojev za izvajalca rudarskih del, mora pred začetkom izvajanja raziskovalnih rudarskih del skleniti s pravno ali fizično osebo, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za izvajalca rudarskih del, pisno pogodbo za izvajanje rudarskih del.
29. člen
(odgovornost in obveznost poročanja)
(1)
Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora pred začetkom izvajanja raziskovalnih rudarskih del imenovati tehničnega vodjo rudarskih del.
(2)
Tehnični vodja rudarskih del pri raziskovanju mineralnih surovin je lahko oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za tehničnega vodjo površinskih rudarskih del iz 70. člena tega zakona.
(3)
Nosilec dovoljenja za raziskovanje mora ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, posredovati na vsakih šest mesecev poročila o opravljenih raziskovanjih in rezultate raziskovanja mineralnih surovin.
(4)
Nosilec dovoljenja za raziskovanje oziroma izvajalec, ki mu nosilec dovoljenja za raziskovanje poveri raziskovanje, mora dopustiti, da pooblaščena oseba Geološkega zavoda Slovenije odvzema vzorce iz raziskovalnih izkopov, raziskovalnih jaškov oziroma raziskovalnih vrtin. Geološki zavod Slovenije lahko pridobljene vzorce uporabi samo za dopolnjevanje državne geološke karte.
30. člen
(način ravnanja z mineralnimi surovinami, pridobljenih ob raziskovanju)
(1)
V času raziskovanja se lahko mineralne surovine izkorišča samo za potrebe laboratorijskih preizkusov, tehnoloških poskusov in ugotavljanja pogojev za izkoriščanje in sicer največ v količini, kot je za ta namen določena z dovoljenjem za raziskovanje.
(2)
Prodaja mineralnih surovin, ki se jih pridobi ob njihovem raziskovanju, je prepovedana.
31. člen
(obveznosti med in po končanem raziskovanju)
(1)
Med izvajanjem raziskovalnih rudarskih del in po njihovem prenehanju mora nosilec dovoljenja za raziskovanje na lokaciji, na kateri se izvajajo oziroma so izvedena raziskovalna rudarska dela zagotoviti vse potrebne ukrepe, da se prepreči nastanek nevarnosti za ljudi, premoženje in okolico ter o teh ukrepih obvestiti pristojno rudarsko inšpekcijo in inšpekcijo, pristojno za okolje.
(2)
Poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka mora nosilec dovoljenja za raziskovanje po končanem raziskovanju izvesti tudi sanacijo zemljišča, na katerem je bilo izvedeno raziskovanje tako, da se vzpostavi raba prostora, kot je bila pred začetkom raziskovanja.
(3)
Če nosilec dovoljenja za raziskovanje po končanem raziskovanju ne vzpostavi rabe prostora, kot je bila pred začetkom raziskovanja, izvede potrebne ukrepe zavarovanja in sanacije na račun nosilca dovoljenja za raziskovanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
3. Prenehanje in odvzem dovoljenja za raziskovanje
32. člen
(prenehanje in druge posebnosti dovoljenja za raziskovanje)
(1)
Dovoljenje za raziskovanje preneha:
-
s potekom časa, za katerega je bilo izdano ali
-
s prenehanjem pravne osebe ali s smrtjo fizične osebe kot nosilca dovoljenja za raziskovanje.
(2)
Rudarska pravica za raziskovanje se ne more prenesti na drugo pravno ali fizično osebo, v morebitnem stečajnem postopku nosilca dovoljenja za raziskovanje pa se je tudi ne sme vključiti v stečajno maso.
(3)
Rudarska pravica za raziskovanje se ne sme prodati ali dati v najem.
(4)
Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tem členom, so nični.
33. člen
(odvzem dovoljenja za raziskovanje)
(1)
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, lahko odvzame dovoljenje za raziskovanje, če nosilec dovoljenja za raziskovanje:
1.
pri izvajanju raziskovalnih rudarskih del ravna v nasprotju z dovoljenjem za raziskovanje;
2.
ne zagotovi predpisanih ukrepov zavarovanja oziroma sanacije zemljišča;
3.
z raziskovanjem ovira ali ogrozi raziskovanje drugega nosilca dovoljenja za raziskovanje na istem ali sosednjem raziskovalnem prostoru;
4.
z raziskovanjem ogrozi bodoče izkoriščanje mineralnih surovin;
5.
ob raziskovanju izkorišča večjo količino mineralnih surovin, kot je določeno z dovoljenjem za raziskovanje;
6.
kljub pisnemu opozorilu, ne plača nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin, če je njegovo plačevanje vključeno v izrek dovoljenja za raziskovanje;
7.
z raziskovalnimi rudarski deli ne začne v roku, določenem z dovoljenjem za raziskovanje.
(2)
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, odvzame dovoljenje za raziskovanje, če se ugotovi:
1.
da ni opravljen tisti obseg raziskovanja, ki je v dovoljenju za raziskovanje določen kot najmanjši, a razlog za to ni v višji sili;
2.
da nosilec dovoljenja za raziskovanje ali njegov izvajalec izvaja raziskovalna rudarska dela tako, da bistveno škoduje oziroma uničuje zavarovane vrste živali in rastlinja ali da huje ogroža habitat, kulturno dediščino in vode ali onesnažuje okolje;
3.
da nosilec dovoljenja za raziskovanje, ki je na istem pridobivalnem prostoru kasneje pridobil dovoljenje za raziskovanje oziroma njegov izvajalec izvaja raziskovalna rudarska dela tako, da ovira ali ogroža raziskovanje nosilcu dovoljenja za raziskovanje, ki je pred njim pridobil dovoljenje za raziskovanje;
4.
da nosilec dovoljenja za raziskovanje v roku, določenem z dovoljenjem za raziskovanje, ne predloži elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru oziroma zaključnega poročila o opravljenih raziskovalnih delih;
5.
da je nosilec dovoljenja za raziskovanje naročil izvajanje raziskovalnih rudarskih del izven odobrenega raziskovalnega prostora;
6.
da bi nadaljevanje izvajanja raziskovalnih rudarskih del lahko povzročilo hujšo naravno ali drugo nesrečo, ki je ni mogoče preprečiti na drugačen način.
IV. del – IZKORIŠČANJE MINERALNIH SUROVIN
1. Rudarski koncesijski akt
34. člen
(pogoji za pridobitev koncesije za izkoriščanje)
(1)
Koncesija za izkoriščanje se za določeni pridobivalni prostor podeli na podlagi poprej izdanega rudarskega koncesijskega akta in na njegovi podlagi izvedenega javnega razpisa za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se koncesija za izkoriščanje lahko podeli tudi brez javnega razpisa in samo na podlagi prej izdanega rudarskega koncesijskega akta za določeni pridobivalni prostor pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
1.
če je na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, zaključila z raziskovanjem mineralnih surovin v raziskovalnem prostoru, določenem z dovoljenjem za raziskovanje in leži pridobivalni prostor znotraj takšnega raziskovalnega prostora;
2.
če je lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, namenjen za površinsko izkoriščanje nekovinskih mineralnih surovin ali ima za takšno zemljišče od lastnika, v pisni obliki in overjeno, dano pravico izvajati rudarska dela;
3.
če namerava razširiti pridobivalni prostor, za katerega ima pridobljeno rudarsko pravico za izkoriščanje katerekoli mineralne surovine, v globino ali na sosednje zemljišče in je zemljišče, pod katerim oziroma na katerem se namerava razširiti pridobivalni prostor, od zemljišč, na katerih izvaja rudarska dela drug nosilec rudarske pravice za raziskovanje ali izkoriščanje, oddaljeno najmanj 300 m oziroma, če je oddaljenost manjša, da s tem soglaša nosilec rudarske pravice, ki na sosednjem zemljišču izvaja raziskovanje oziroma izkoriščanje;
4.
če ob izvajanju rudarskih del na svojem pridobivalnem prostoru naleti na drugo vrsto mineralne surovine, kot mu je bila podeljena z rudarsko pravico za izkoriščanje in jo namerava izkoriščati in na istem prostoru drugi nosilec rudarske pravice nima rudarske pravice za pridobivanje najdene mineralne surovine.
(3)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za določen pridobivalni prostor koncesija za izkoriščanje ne more podeliti brez javnega razpisa, če sta za ta prostor ali del prostora istočasno vloženi dve ali več vlog za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene mineralne surovine, ki izpolnjujeta katerega od pogojev za podelitev koncesije brez javnega razpisa iz prejšnjega odstavka. Šteje se, da je vloga vložena istočasno, če je bila vložena v 30 dneh od vložitve prve vloge. Če je poznejša vloga vložena po izteku 30 dni od vložitve prve vloge, se vsaka poznejša vloga zavrže.
35. člen
(pogoji za izdajo rudarskega koncesijskega akta)
(1)
Rudarski koncesijski akt izda vlada na predlog ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
(2)
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi ocene, da obstaja potreba po izkoriščanju določene vrste mineralne surovine na določenem območju, ali na podlagi vloge pravne ali fizične osebe o zainteresiranosti za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru.
(3)
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi ocene, da obstaja potreba po izkoriščanju določene vrste mineralne surovine na določenem območju, in če so izpolnjeni pogoji iz druge, četrte, pete, šeste, sedme, osme in devete alineje četrtega odstavka tega člena.
(4)
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, predlaga vladi izdajo rudarskega koncesijskega akta na podlagi vloge pravne ali fizične osebe pod pogoji, da:
-
vlagatelj izpolnjuje pogoje za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje iz 6. člena tega zakona,
-
za predlagani pridobivalni prostor ali njegov del še ni podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje iste mineralne surovine in vlagatelj vloge dokaže, da morebitna dodatna rudarska pravica na istem raziskovalnem ali pridobivalnem prostoru ne bo ovirala obstoječega raziskovanja ali izkoriščanja mineralnih surovin,
-
je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 34. člena tega zakona, kadar vlagatelj vloge uveljavlja izpolnjevanje takšnega pogoja,
-
ne obstaja obveznost sanacije nelegalnega kopa na podlagi inšpekcijske odločbe in je sanacijo mogoče izvesti na podlagi take odločbe ali dovoljenja, ki je bilo pridobljeno v zvezi s tako odločbo,
-
sta predlagani pridobivalni prostor in njegova raba v skladu z dokumenti urejanja prostora,
-
je v primeru zainteresiranosti za izkoriščanje tehničnega kamna apnenca, tehničnega kamna dolomita, proda ali peska bilančnih zalog mineralne surovine v raščenem stanju najmanj 450.000 kubičnih metrov, predvidena doba trajanja rudarske pravice pa najmanj 15 let pri predvideni letni proizvodnji najmanj 30.000 kubičnih metrov,
-
za predlagani pridobivalni prostor ali njegov del ni sprejet začasni ukrep za zavarovanje prostorskega načrtovanja po predpisih, ki urejajo urejanje prostora,
-
je predlagani pridobivalni prostor v skladu z državno rudarsko strategijo, in
-
so izpolnjeni tudi drugi pogoji, predpisani s tem zakonom, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, varstvo voda, ohranjanje narave, in drugimi predpisi.
(5)
Vloga za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru mora vsebovati:
1.
firmo, poslovni naslov, matično in davčno številko, če gre za pravno osebo ali samostojnega podjetnika, ter podatke iz 2. točke tega odstavka za zakonitega zastopnika pravne osebe ali samostojnega podjetnika,
2.
ime, priimek, naslov stalnega in začasnega prebivališča, če ga ima, enotno matično številko občana ali drugo nacionalno identifikacijsko številko in državo rojstva, če gre za fizično osebo, ki ni samostojni podjetnik,
3.
podatke o prostorskem aktu, namenjenem rudarstvu, s katerim se ureja območje predlaganega pridobivalnega prostora, v skladu s 151. členom tega zakona,
4.
navedbo pogoja iz drugega odstavka 34. člena tega zakona, ki ga uveljavlja, kadar gre za pridobitev rudarske pravice brez javnega razpisa,
5.
predlog imena pridobivalnega prostora,
6.
predlog pridobivalnega prostora, vključno z navedbo parcelnih številk, katastrske občine in občine, v kateri je posamezna parcela,
7.
navedbo nadmorske višine predlagane najgloblje točke izkoriščanja po rudarskem projektu za pridobitev koncesije za izkoriščanje,
8.
navedbo vrste mineralne surovine za izkoriščanje,
9.
navedbo, ali se namerava izvajati površinsko ali podzemno izkoriščanje mineralne surovine, predvidene vrste odkopne metode ter navedbo, ali gre za nov ali predčasno opuščen pridobivalni prostor,
10.
predlagan čas trajanja koncesije,
11.
navedbo količine mineralne surovine, ki se skladno z rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje lahko izkoristi v predlaganem pridobivalnem prostoru,
12.
navedbo načina izvajanja sanacije, rekultivacije in vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja okolja v pridobivalnem prostoru po končanem izkoriščanju in
13.
navedbo dejavnosti, ki se bodo opravljale v zvezi s pridobljeno mineralno surovino.
(6)
Vlogi za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine na določenem pridobivalnem prostoru mora vlagatelj priložiti:
1.
geodetski načrt, ki ga izdela pooblaščeno geodetsko podjetje in zanj izda certifikat geodetskega načrta, s prikazom in navedbo koordinat točk, ki pridobivalni prostor omejujejo, podanih v državnem koordinatnem sistemu, kadar v pridobivalni prostor niso vključene samo parcele v celoti, in navedbo površine pridobivalnega prostora,
2.
rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje,
3.
če je zemljiška parcela obremenjena s hipoteko ali drugo pravico, soglasje imetnika take pravice, da se na parceli lahko podeli rudarska pravica,
4.
soglasje obstoječega nosilca rudarske pravice, kadar je za predlagani pridobivalni prostor ali njegov del že podeljena rudarska pravica za raziskovanje ali izkoriščanje, nameravano izkoriščanje pa se nanaša na mineralne surovine, ki jih obstoječi nosilec rudarske pravice ne raziskuje ali izkorišča.
(7)
Ne glede na šesto alinejo četrtega odstavka tega člena lahko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vladi predlaga izdajo rudarskega koncesijskega akta tudi, če predlagani pridobivalni prostor ne izpolnjuje pogojev glede minimalnih bilančnih zalog mineralne surovine, minimalne letne proizvodnje v raščenem stanju in minimalne dobe trajanja koncesije, kadar se vloga nanaša na pridobivalni prostor, za katerega so izpolnjeni naslednji pogoji:
-
rudarska pravica in koncesija sta že bili podeljeni na podlagi določb zakona, ki ureja rudarstvo, pa je koncesijsko razmerje prenehalo, še preden je bila mineralna surovina na tem pridobivalnem prostoru izkoriščena v obsegu iz koncesijskega akta in koncesijske pogodbe,
-
izkoriščanje je v času podeljene koncesije potekalo skladno s koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo,
-
po prvotni koncesiji je v pridobivalnem prostoru ostalo še najmanj 100.000 kubičnih metrov bilančnih zalog mineralne surovine v raščenem stanju, in
-
poravnane so vse finančne obveznosti iz naslova podeljene koncesije.
(8)
Ne glede na šesto alinejo četrtega odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, ni treba preverjati izpolnjevanja pogojev minimalnih bilančnih zalog mineralne surovine, minimalne letne proizvodnje v raščenem stanju in minimalne dobe trajanja rudarske pravice za izkoriščanje, če se vloga za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje nanaša na pridobivalni prostor znotraj rezervata mineralne surovine, za katerega so v času priprave koncesijskega akta v obsegu trenutno veljavnih koncesij za izkoriščanje iste vrste mineralne surovine ti pogoji že izpolnjeni. Šteje se, da se vloga nanaša na izkoriščanje mineralne surovine znotraj rezervata mineralne surovine, če je znotraj istega območja, ki je v prostorskih aktih po namenski rabi opredeljeno kot območje za izkoriščanje iste vrste mineralne surovine, v času izdaje koncesijskega akta že podeljena vsaj ena koncesija za izkoriščanje te mineralne surovine, predlagani pridobivalni prostor pa se bo z njim stikal vsaj po eni stranici.
36. člen
(skladnost z dokumenti urejanja prostora)
(1)
Pridobivalni prostor in njegova raba morata biti v skladu z dokumenti urejanja prostora.
(2)
Skladnost pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora ugotavlja izdajatelj prostorskega izvedbenega akta, namenjenega rudarstvu, na podlagi zahteve ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
(3)
Izdajatelj prostorskega izvedbenega akta ugotavlja skladnost iz prvega odstavka tega člena s primerjavo predloga pridobivalnega prostora in njegove rabe v rudarskem projektu za pridobitev koncesije za izkoriščanje z vsebino in zahtevami iz prostorskega izvedbenega akta.
(4)
V primeru ugotovljene skladnosti izdajatelj prostorskega izvedbenega akta izda potrdilo o skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora. Pri izdaji potrdila mora upoštevati tudi druge določbe tega zakona, zlasti določbe 7. točke 2. člena, prvega odstavka 3. člena, tretjega odstavka 8. člena in 151. člena tega zakona. V potrdilu navede tudi prostorski izvedbeni akt, namenjen rudarstvu, s katerim sta pridobivalni prostor in njegova raba skladna. Sestavni del potrdila je grafični del prostorskega akta z legendo.
(5)
V primeru ugotovljene neskladnosti izdajatelj prostorskega izvedbenega akta izda potrdilo v katerem navede, da predlagani pridobivalni prostor ali njegova raba ni skladna z dokumenti urejanja prostora, prostorske akte, ki urejajo zadevno območje in v čem je neskladnost. Če predlagani pridobivalni prostor ali njegova raba ni skladna z dokumenti urejanja prostora, koncesijskega akta za tak pridobivalni prostor oziroma njegovo rabo ni mogoče izdati.
(6)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se šteje, da sta pridobivalni prostor in njegova raba skladna z dokumenti urejanja prostora, če iz potrdila izdajatelja prostorskega izvedbenega akta izhaja, da raba zemljišča ni v skladu z dokumenti urejanja prostora, je pa na način in pod pogoji tega zakona tako zemljišče razglašeno za rudarski prostor v javno korist.
(7)
Izdajatelj prostorskega izvedbenega akta mora potrdilo izdati v 30 dneh od prejema zaprosila iz drugega odstavka tega člena.
37. člen
(vsebina rudarskega koncesijskega akta)
Z rudarskim koncesijskim aktom se določi zlasti:
1.
vrsta koncesije in z njo povezana mineralna surovina, ki se jo bo po pridobitvi koncesije lahko izkoriščalo, s katero se določi pravica za pridobivanje, obogatitev ali skladiščenje določene vrste mineralne surovine:
-
v novem pridobivalnem prostoru, za katerega se šteje tudi razširitev obstoječega pridobivalnega prostora na sosednje zemljišče, ali
-
v predčasno opuščenem pridobivalnem prostoru, v katerem so še izkoristljive mineralne surovine, za katerega se šteje tudi nelegalni kop;
2.
ime, meje in površina pridobivalnega prostora;
3.
obdobje, za katerega se bo lahko pridobila koncesija za izkoriščanje mineralne surovine, ki glede na podatke o skupnih in letnih količinah pridobljene mineralne surovine iz rudarskega projekta znaša do 50 let;
4.
način pridobitve koncesije za izkoriščanje mineralne surovine z javnim razpisom ali brez javnega razpisa ter pravna ali fizična oseba, ki se ji podeli rudarska pravica za izkoriščanje mineralne surovine brez javnega razpisa, kadar javni razpis ni potreben;
5.
obveznosti, ki jih bo morala ob izkoriščanju mineralne surovine spoštovati pravna oziroma fizična oseba, ko bo pridobila koncesijo za izkoriščanje mineralne surovine, ki se nanašajo na:
-
količino mineralne surovine, ki se jo lahko izkoristi v pridobivalnem prostoru,
-
izpolnjevanje pogojev s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva voda, varstva kulturne dediščine in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-
zagotavljanje varstva in zdravja pri delu,
-
plačevanje nadomestila za mineralne surovine, pridobljene z njihovim izkoriščanjem (v nadaljnjem besedilu: rudarska koncesnina),
-
način izvajanje del zaradi sanacije, rekultivacije in vzpostavitve novega oziroma nadomestitve prejšnjega stanja okolja v pridobivalnem prostoru po končanem izkoriščanju,
-
način zagotavljanja sredstev, namenjenih delom iz prejšnje alineje (v nadaljnjem besedilu: rezervirana sredstva za sanacijo), in
-
druge obveznosti, če so potrebne zaradi specifičnosti pridobivalnega prostora ali posebnosti pri izvajanju rudarskih del;
6.
vrsta dejavnosti, ki se jih bo lahko opravljalo v zvezi s pridobljeno mineralno surovino, s katero se podrobneje opredelijo dela, namenjena pridobivanju, obogatitvi in uskladiščenju mineralnih surovin in njihovi dostavi na trg;
7.
kršitve, zaradi katerih se bo lahko koncesija za izkoriščanje nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje odvzela, s katerimi se podrobneje opredelijo njegova ravnanja ali opustitev ravnanj, zaradi katerih lahko koncesijska pogodba preneha ali se rudarska pravica za izkoriščanje odvzame.
38. člen
(posledica objave rudarskega koncesijskega akta)
(1)
Za zemljišča pridobivalnega prostora, ki jih določa rudarski koncesijski akt, je mogoče sprejemati nove prostorske akte oziroma jih spreminjati in dopolnjevati samo, če se s tem na njih ne onemogoča izkoriščanje mineralnih surovin.
(2)
V postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno sodelovanje ministrstva, pristojnega za rudarstvo.
41. člen
(javni razpis za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje)
(1)
Javni razpis za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in uradnem glasilu Evropske unije najmanj 90 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na razpis. Javni razpis za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje drugih mineralnih surovin se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najmanj 30 dni pred iztekom roka, določenega za prijavo na razpis.
(2)
Vsebino javnega razpisa predpiše vlada, vsebovati pa mora predvsem:
1.
način in rok prijave,
2.
opis pogojev glede tehnične in kadrovske usposobljenosti za izvajanje rudarskih del ob izkoriščanju mineralnih surovin, ki jih mora izpolnjevati prijavitelj,
3.
opredelitev mej pridobivalnega prostora,
4.
navedbo mineralne surovine, ki je predmet javnega razpisa,
5.
začetek in čas trajanja rudarske pravice za izkoriščanje,
6.
način zavarovanja, da bo izbrani kandidat po končanem izkoriščanju na svoje stroške odpravil škodo, ki bi nastala kot posledica izkoriščanja in izvedel sanacijo pridobivalnega prostora,
7.
opis postopka za izbiro nosilca rudarske pravice za izkoriščanje,
8.
rok in način obveščanja kandidatov o poteku postopka,
9.
odgovorne osebe ministrstva, pristojnega za rudarstvo, za dajanje informacij med potekom postopka javnega razpisa.
4. Odločanje o nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje
42. člen
(prijava na javni razpis)
(1)
Prijavitelj mora v prijavi na javni razpis navesti:
1.
firmo, poslovni naslov, matično in davčno številko, če gre za pravno osebo ali samostojnega podjetnika,
2.
ime, priimek, naslov stalnega in začasnega prebivališča, če ga ima, enotno matično številko občana ali drugo nacionalno identifikacijsko številko in državo rojstva, če gre za fizično osebo, ki ni samostojni podjetnik,
3.
javni razpis, na katerega se prijavlja.
(2)
Prijavi na javni razpis mora prijavitelj priložiti revidiran rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje z izračunom stroškov sanacije po končanem izkoriščanju.
(3)
Po prejetju prijav ministrstvo, pristojno za rudarstvo, naprej preveri, ali so prijave pravočasne ter ali prijavitelji izpolnjujejo s 6. členom tega zakona predpisane pogoje za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje. Če ministrstvo ugotovi, da prijava ni pravočasna ali da prijavitelj ne izpolnjuje s 6. členom tega zakona predpisanih pogojev za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje, prijavo zavrže.
(4)
Če prijava sicer vsebuje revidirani rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje z izračunom stroškov sanacije po končanem izkoriščanju, vendar njegova vsebina ni skladna z zahtevami javnega razpisa ali ni izdelan v skladu s predpisi, ministrstvo prijavitelja obvesti o pomanjkljivostih in mu naloži rok, v katerem jih mora odpraviti. Ta rok ne sme biti krajši od treh in ne daljši od 14 dni.
(5)
Če prijavitelj pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka odpravi v roku, ministrstvo njegovo prijavo šteje kot popolno (v nadaljnjem besedilu: upravičeni prijavitelj), v nasprotnem prijavo zavrže.
(6)
Šteje se, da javni razpis uspe, če prijavo odda najmanj en upravičeni prijavitelj. Takemu prijavitelju ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izda odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
(7)
Če prijavo na javni razpis oddata dva ali več upravičenih prijaviteljev, se postopek izbora nosilca rudarske pravice za izkoriščanje izvede kot dražba, na kateri prijavitelji z veljavnimi prijavami na javni razpis konkurirajo za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje s svojimi ponudbami o višini plačila rudarske koncesnine na enoto pridobljene mineralne surovine v raščenem stanju.
42.a člen
(dražba)
(1)
Dražba iz prejšnjega člena se začne z vabilom, ki ga ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pošlje z osebno vročitvijo vsem upravičenim prijaviteljem. V vabilu ministrstvo navede datum, čas in kraj dražbe ter druge podatke, pomembne za izvedbo dražbe. V vabilu ministrstvo upravičene prijavitelje posebej opozori na to, da se bo v primeru, če se dražbe ne bi udeležili, štelo, da se strinjajo nosilcem rudarske pravice za izkoriščanje, izbranim na dražbi. Če upravičeni prijavitelj, njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec med postopkom spremeni sedež oziroma naslov, ki ga je navedel v prijavi na javni razpis ali pooblastilu, pa tega ne sporoči ministrstvu, pristojnem za rudarstvo, ministrstvo opravi vročitev vabila na dražbo z javnim naznanilom, ki ga objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava. Vročitev šteje za opravljeno osmi dan od objave na oglasni deski in na enotnem državnem portalu e-uprava.
(2)
Upravičeni prijavitelj, ki je bil pravilno vabljen na dražbo, in se dražbe ne udeleži, dve leti od dneva dražbe ne more vložiti nove vloge za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje, se prijaviti na javni razpis za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, ali sodelovati na dražbi za izbor nosilca rudarske pravice za izkoriščanje. Ministrstvo vodi evidenco upravičenih prijaviteljev, ki se niso udeležili dražbe.
(3)
V primeru, ko je prijavitelj iz prvega odstavka tega člena fizična oseba, ki ni samostojni podjetnik, se lahko dražbe udeleži sam, ali od njega pooblaščena oseba. V primeru, da je prijavitelj pravna oseba ali podjetnik, se dražbe lahko udeleži zakoniti zastopnik prijavitelja ali od njega pooblaščena oseba. V primeru, da se dražbe udeleži pooblaščenec prijavitelja, lahko dražbi prisostvuje tudi prijavitelj ali njegov zakoniti zastopnik, ne more pa sam neposredno dajati ponudbe o višini rudarske koncesnine na enoto pridobljene mineralne surovine v raščenem stanju. Osebe, ki bodo sodelovale na dražbi, morajo svojo identiteto izkazati z veljavnim osebnim dokumentom, pooblaščenci pa morajo predložiti tudi overjeno pisno pooblastilo prijavitelja. Overitev pooblastila ni potrebna, če dražbi prisostvuje tudi prijavitelj ali njegov zakoniti zastopnik.
(4)
Dražbo vodi komisija, ki jo imenuje minister, pristojen za rudarstvo. V komisijo se imenuje najmanj tri člane, od katerih je eden imenovan za predsednika in eden za namestnika predsednika. Člani komisije se imenujejo izmed uradnikov ministrstva, pristojnega za rudarstvo. Dražbo je mogoče izvesti, če sta na dražbi prisotna vsaj dva od imenovanih članov, od katerih je eden predsednik ali namestnik predsednika. V nasprotnem primeru dražbe ni mogoče izvesti in se na način, ki je določen v prvem odstavku tega člena, prestavi na drug datum.
(5)
Dražba se prične s predstavitvijo predmeta draženja, izklicne cene, stopnje dvigovanja ponudbe in pravil draženja, draženje pa se začne v trenutku, ko to jasno naznani član komisije, ki vodi dražbo (v nadaljnjem besedilu: voditelj dražbe). Komisija iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti enotno merjenje časa draženja.
(6)
Izklicna višina ponudbe je koncesnina na enoto mineralne surovine, izražena v točkah, kot jo določa predpis iz 53. člena tega zakona, stopnja dvigovanja ponudbe pa znaša deset odstotkov te vrednosti. Koncesnina iz naslova pridobivalnega prostora se tudi v primeru izbora nosilca rudarske pravice za izkoriščanje z dražbo obračunava v skladu s predpisom iz 53. člena tega zakona.
(7)
Komisija o poteku dražbe piše zapisnik, v katerem navede tudi podatke o prijaviteljih z veljavno prijavo na javni razpis, ki se dražbe niso udeležili, prisotnih prijaviteljih (v nadaljnjem besedilu: dražiteljih) in njihovih ponudbah ter ugotovitev, katera ponudba je najugodnejša in kdo jo je podal.
(8)
Šteje se, da je dražba uspela, če je bila na njej dana vsaj ena veljavna ponudba, ali če je višina rudarske koncesnine na enoto pridobljene mineralne surovine v raščenem stanju določena na način iz devetega ali desetega odstavka tega člena. V drugih primerih se šteje, da dražba ni uspela in se lahko ponovi, če ni za isti pridobivalni prostor ali njegov del vložena druga vloga za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana naslednja višja ponudba. Draženje je končano, če v roku pet minut od znaka za začetek draženja noben dražitelj ni zvišal izklicne višine ponudbe ali ko je od zadnje najvišje ponudbe poteklo pet minut. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče podati, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. Morebitne ugovore reši voditelj dražbe takoj.
(9)
Če noben od dražiteljev ne zviša izklicne višine ponudbe se šteje, da je najugodnejšo ponudbo podal tisti dražitelj, ki je vložil vlogo za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje, če vlagatelj na dražbi ne sodeluje pa tisti dražitelj, katerega prijavo na javni razpis je ministrstvo prejelo prej, ne glede na vrsto prenosa pošiljke.
(10)
Če se dražbe udeleži samo en dražitelj, se mu za višino nadomestila za raziskovanje mineralnih surovin določi izklicna višina ponudbe.
(11)
Komisija zapisnik vroči uradni osebi, ki vodi postopek izdaje odločbe o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje, najkasneje v roku treh delovnih dni od zaključka dražbe.
(12)
Po končani dražbi odloči o nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje ministrstvo, pristojno za rudarstvo, z odločbo, ki jo vroči izbranemu dražitelju in vsem ostalim upravičenim prijaviteljem. Upravičeni prijavitelj, ki je bil pravilno vabljen na dražbo, in se dražbe ni udeležil, ne more izpodbijati odločbe o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje.
(13)
Minister, pristojen za rudarstvo, podrobneje predpiše sestavo in naloge komisije za izvedbo dražbe, vsebino vabila na dražbo, roke in način izvedbe posameznih dejanj v zvezi z dražbo, potek dražbe, način identificiranja dražiteljev, vsebino zapisnika o dražbi in način vodenja evidence o upravičenih prijaviteljih, ki se niso udeležili dražbe.
43. člen
(odločanje o nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje, ko ni potreben javni razpis)
Če se koncesija za izkoriščanje za določeni pridobivalni prostor lahko podeli brez javnega razpisa in samo na podlagi prej izdanega rudarskega koncesijskega akta, izda ministrstvo, pristojno za rudarstvo, izbranemu nosilcu rudarske pravice odločbo o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje po objavi rudarskega koncesijskega akta.
5. Sklepanje koncesijske pogodbe
44. člen
(pogoji za začetek sklepanja koncesijske pogodbe)
(1)
Izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora najkasneje do začetka sklepanja koncesijske pogodbe v primeru, da ni lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, z lastnikom zemljišča skleniti pravni posel z namenom pridobiti pravico izvajati rudarska dela na zemljišču, razen v primeru podzemnega izkoriščanja, če iz rudarskega projekta izhaja, da zaradi izkoriščanja ne bo vplivov na zemljišče.
(2)
S sklepanjem koncesijske pogodbe se začne na predlog, ki ga imetnik odločbe o izbiri nosilca rudarske pravice vloži na ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
(3)
Predlogu iz prejšnjega odstavka se mora priložiti:
1.
revidiran rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje v dveh izvodih in
2.
dokazilo o pravici izvajati rudarska dela na zemljišču.
45. člen
(preveritve pred podpisovanjem koncesijske pogodbe)
(1)
Po prejetju predloga iz drugega odstavka prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za rudarstvo, preveri:
1.
ali ima rudarski projekt sestavine, predpisane s tem zakonom oziroma predpisom, izdanim na njegovi podlagi,
2.
ali je rudarski projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za rudarskega projektanta, ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni rudarski projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega rudarskega projektanta,
3.
ali je bila opravljena revizija rudarskega projekta ter ali so rudarski revident in odgovorni rudarski revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za rudarskega revidenta in odgovornega rudarskega revidenta,
4.
ali je pridobivalni prostor, predviden z rudarskim projektom, v skladu z rudarskim koncesijskim aktom,
5.
ali so k rudarskemu projektu priložena pozitivna mnenja in soglasja pristojnih mnenjedajalcev in soglasodajalcev,
6.
ali so k rudarskemu projektu priložena dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, vode, okolje, naravo, naravne vrednote, kulturno dediščino in drugo, in
7.
ali ima izbrani nosilec rudarske pravice za pridobivalni prostor in pristopno zemljišče, predvideno z rudarskim projektom, pravico izvajati rudarska dela na zemljišču.
(2)
Če ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ob preveritvi pogojev iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje izdelan v skladu s 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točko prejšnjega odstavka, ga zapečati ter potrdi s podpisom uradne osebe in žigom organa, v nasprotnem zahteva popravo oziroma dopolnitev rudarskega projekta.
(3)
Če ministrstvo ob preveritvi iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje za pridobivalni prostor in pristopno zemljišče, predvideno z rudarskim projektom ali za njegov del še nima pravice izvajati rudarska dela na zemljišču, nadaljuje s postopkom sklepanja koncesijske pogodbe, ko mu nosilec rudarske pravice predloži dokazilo o takšni pravic, lahko pa tudi, če je pridobivalni prostor razglašen za rudarski prostor v javno korist, uvede postopek prisilne pridobitve pravice izvajati rudarska dela na takšnem zemljišču.
(4)
Prekinitev sklepanja koncesijske pogodbe, ki nastane zaradi pridobivanja pravice izvajati rudarska dela na zemljišču, lahko traja dve leti in se lahko na zahtevo izbranega nosilca rudarske pravice podaljša še za naslednji dve leti. Po preteku tega roka odločba o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje preneha veljati po samem zakonu, kar se ustrezno označi v zbirki rudarskih podatkov.
(5)
Ko ministrstvo, pristojno za rudarstvo, ugotovi, da je rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje izdelan v skladu z zahtevami tega zakona in da izbrani nosilec rudarske pravice za izkoriščanje razpolaga z dokazilom o pravici izvajati rudarska dela na zemljišču, pripravi predlog koncesijske pogodbe v ustreznem številu izvodov. Predlog koncesijske pogodbe v imenu Republike Slovenije podpiše minister, pristojen za rudarstvo, ministrstvo pa nato vse izvode pošlje z osebno vročitvijo v podpis izbranemu nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje.
46. člen
(pravica izvajati rudarska dela na zemljišču)
(1)
V primeru, ko kandidat za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje ni lastnik zemljišča, ki je s koncesijskim aktom določeno za pridobivalni prostor ali ko ni lastnik pristopnega zemljišča, lahko pridobi pravico izvajati rudarska dela na takšnem zemljišču s pravnim poslom za pridobitev pravice izvajati rudarska dela na tujem zemljišču, sklenjenim z lastnikom tega zemljišča.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek kandidat za nosilca rudarske pravice ni dolžan skleniti pravnega posla iz prejšnjega odstavka v primeru, ko gre za podzemno izkoriščanje in iz rudarskega projekta izhaja, da ne bo vpliva na površino zemljišča oziroma, da ni vplivnega območja, rudarska dela pa se bodo izvajala globlje od 30 metrov. Ne glede na to, če pri podzemnem izkoriščanju ni vpliva na površino zemljišča, pa mora kandidat za nosilca rudarske pravice za izkoriščanje razpolagati s pravico izvajati rudarska dela na zemljišču za pristopno zemljišče.
(3)
Za pravico izvajati rudarska dela na zemljišču po tem zakonu velja:
1.
izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da razpolaga nosilec rudarske pravice za izkoriščanje z določeno stvarno ali obligacijsko pravico, ki mu omogoča izvajati rudarska dela, ali
2.
od lastnika zemljišča v pisni obliki in overjena dana pravica izvajati rudarska dela, ali
3.
pravnomočna sodna ali upravna odločba, ki nosilcu rudarske pravice za izkoriščanje omogoča izvajati rudarska dela na takšnem zemljišču, ali
4.
pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Sklad), sklenjena med pravno osebo in Skladom na podlagi 5. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94 – odl. US, 1/96 in 30/98 – ZZLPPO), če iz nje tako izhaja.
(4)
Kadar je lastnik zemljišča iz prvega odstavka tega člena Republika Slovenija, upravljavec takega zemljišča s kandidatom za nosilca rudarske pravice iz prvega odstavka tega člena sklene pravni posel za pridobitev pravice izvajati rudarska dela na zemljišču brez javnega razpisa. Na zaprosilo kandidata za nosilca rudarske pravice upravljavec zemljišč sestavi pogodbo v skladu s pravili njegovega poslovanja in ob upoštevanju morebitne pogodbe iz 4. točke prejšnjega odstavka, ter jo predloži v podpis kandidatu za nosilca rudarske pravice v dveh mesecih od zaprosila.
47. člen
(podpisovanje koncesijske pogodbe)
(1)
Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, vrniti vse izvode podpisane koncesijske pogodbe v dveh mesecih od vročitve. Če se nosilec rudarske pravice odloči, da bo rezervirana sredstva za sanacijo zagotavljal z bančno garancijo, mora koncesijskim pogodbam priložiti tudi izvirnik bančne garancije.
(2)
Če koncesionar v roku iz prejšnjega odstavka ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, ne vrne podpisanih koncesijskih pogodb, z dnem izteka roka odločba o izbiri nosilca rudarske pravice za izkoriščanje preneha veljati, rudarska pravica pa ugasne.
(3)
Če koncesionar podpisanim koncesijskim pogodbam ne priloži bančne garancije, se šteje, da bo rezervirana sredstva za sanacijo zagotavljal z vplačili v Eko sklad.
(4)
Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, pošlje en izvod veljavne koncesijske pogodbe, skupaj s potrjenim rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje, koncesionarju ter po en izvod koncesijske pogodbe v vednost pristojni rudarski inšpekciji in samoupravnim lokalnim skupnostim, na območju katerih je pridobivalni prostor.
(5)
Če bo nosilec rudarske pravice rezervirana sredstva za sanacijo zagotavljal z vplačili v Eko sklad, postane zavezanec za plačilo z dnem, ko pogodba v skladu z 48. členom tega zakona postane veljavna.
48. člen
(ugotavljanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje)
Čas veljavnosti rudarske pravice začne teči z dnem, ko koncesijsko pogodbo podpišeta pogodbeni stranki.
49. člen
(koncesijska pogodba)
(1)
Koncesijska pogodba vsebuje zlasti:
1.
opis načina izkoriščanja mineralne surovine,
2.
tak opis pridobivalnega prostora, za katerega se podeljuje rudarska pravica za izkoriščanje, kot je naveden v koncesijskem aktu,
3.
obdobje, za katero se podeljuje rudarska pravica za izkoriščanje in pogoji za izvajanje rudarskih del v času veljavnosti koncesijske pogodbe,
4.
način in pogoji za plačevanje rudarske koncesnine,
5.
način in pogoji za zagotovitev rezerviranih sredstev za sanacijo,
6.
način in pogoje za sprotno sanacijo zemljišč pridobivalnega prostora in sanacijo okolja po končanem izkoriščanju mineralnih surovin,
7.
način ureditve pridobivalnega prostora med in po končanem izkoriščanju mineralne surovine ter zavarovanje plačila za ureditev prostora,
8.
pogoje glede prenehanja in podaljšanja časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje,
9.
pogoje prenosa in dedovanje rudarske pravice za izkoriščanje,
10.
vrste garancije nosilca rudarske pravice za izkoriščanje za sprotno sanacijo pridobivalnega prostora zaradi negativnih vplivov izvajanja rudarskih del na okolico in zdravje ljudi ter za sanacijo okolja po končanem izkoriščanju in
11.
vrste sankcij zaradi neizvajanja ali nepravilnega izkoriščanja mineralne surovine in posledic v primeru takšnih kršitev.